Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hibridna zgodovina je pri Toyoti že zelo dolga. Zdaj ni več dizelski ampak hibriden tudi RAV4 - nam se zdi, da so napravili korak v pravo smer. Še enkrat spomnimo, da vožnja s štirikolesno gnanim terencem daje lažen občutek, da smo v slabih vremenskih razmerah pred vsemi in se nam ne more nič zgoditi, a pogosto pozabimo, da pri zaviranju nimamo prednosti. Primož Lemež pa ugotavlja, da pri nas primanjkuje električnih vozil in napoveduje šesti simpozij Emobility, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
Cene električnih vozil so na prvi pogled res visoke, a če izračunamo stroške za daljše obdobje, potem pridemo do bolj ugodnih izračunov
Zunanji znaki, po katerih prepoznamo toyoto RAV4 zadnje generacije, so dovolj izraziti; s precej ostrimi linijami in predvsem veliko masko je videti precej zanimivo in tudi nastopaško. Znotraj je avtomobil urejen, kakovostno izdelan, pregleden in udoben, dovolj prostoren tudi na zadnji klopi in s 580 litri tudi v prtljažnem prostoru. Ob vsej prenovi, ki je RAV4 dvignila stopničko višje, pa se pravzaprav največja novost ali značilnost nove generacije skriva pod pokrovom motorja oziroma v pogonski kombinaciji. Če po novem kdo ob omembi RAV4 samo pomisli na besedo dizel, gredo ljudem pri Toyoti v hipu lasje pokonci. Pravi RAV4 je zdaj tisti s hibridnim sklopom, ki, to moramo priznati, deluje izjemno prijetno. 2,5-litrski bencinski motor zmore 160 kilovatov moči, kar je seveda veliko, zato zna biti RAV4 kar živahen in potegne skoraj 1700 kilogramov težko vozilo odločno, a ob pomoči brezstopenjskega ali neskončnostopenjskega (kakor hočete) menjalnika tudi prijetno enakomerno. Elektromotor sodeluje kar veliko, a skoraj neopazno. Pri speljevanju se odzove v hipu in vozilo neslišno potisne naprej, in tudi pri večji hitrosti avtomobil ni glasen. Več hrupa nastane le pri odločnem pritiskanju na plin. Še to dodajmo, da ne gre za priključni hibrid, sistem sam poskrbi za polnjenje manjše baterije. Pa poraba? Če vozimo z občutkom in ne pospešujemo grobo (predvidevamo, da kupci teh avtomobilov tudi niso ravno kakšni divjaki), potem lahko povprečje približamo šestim litrom. Pri Toyoti imajo veliko izkušenj z razvojen in preizkušanjem hibridnih sklopov, tako da ni bilo pričakovati, da bi bilo s takšnim pogonskim sistemom lahko v RAV4 kaj narobe. Pa vendar se nam zdi, da vsa stvar deluje še bolj prijetno in prepričljivo, kot smo pričakovali. Cena za hibridni RAV4 z bogato opremo premium in s pogonom na sprednji kolesi je blizu 41 tisočakov.
Vožnja s terenci s štirikolesnim pogonom je v slabih voznih razmerah nedvomno bolj varna kot z drugimi vozili, a Andrej Brglez vseeno opozarja na določeno nevarnost. Lažni občutek, da smo pred vsemi in da se nam ne more nič zgoditi v slabih voznih razmerah, lahko vara, predvsem pri zaviranju. Takrat fizika naredi svoje in zavorna pot ni nič krajša. Statistika verjetno prav zato v zadnjem času beleži več naletov vozil, v katerih so udeleženi prav terenci.
Prihodnji teden bo v Ljubljani že šesti Simpozij Emobility. Torej gre za izmenjavo izkušenj, debate, primerjave in pogled v prihodnost, kar zadeva električno mobilnost. Primož Lemež poudarja, da so cene električnih vozil na prvi pogled res visoke, a če izračunamo stroške za daljše obdobje, potem pridemo do bolj ugodnih izračunov. Sicer je, kar zadeva električne avtomobile, pri nas infrastruktura kar solidna, a so težave z dobavo električnih vozil.
Tudi pri Fordu se dogaja, namreč Fordu je žirija, ki jo sestavlja 25 specializiranih novinarjev, podelila dva naslova: naziv mednarodni dostavnik leta je prejel Ford Transit Custom Plug-in Hybrid in EcoBlue Hybrid, to sta prva elektrificirana dostavnika v tem segmentu; naziv mednarodni pickup leta pa so podelili (že drugič v zgodovini) Rangerju.
Še do vključno prihodnjega petka lahko glasujete za Slovenski avto leta. Glasovnico najdete na spletni strani Vala 202.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Hibridna zgodovina je pri Toyoti že zelo dolga. Zdaj ni več dizelski ampak hibriden tudi RAV4 - nam se zdi, da so napravili korak v pravo smer. Še enkrat spomnimo, da vožnja s štirikolesno gnanim terencem daje lažen občutek, da smo v slabih vremenskih razmerah pred vsemi in se nam ne more nič zgoditi, a pogosto pozabimo, da pri zaviranju nimamo prednosti. Primož Lemež pa ugotavlja, da pri nas primanjkuje električnih vozil in napoveduje šesti simpozij Emobility, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
Cene električnih vozil so na prvi pogled res visoke, a če izračunamo stroške za daljše obdobje, potem pridemo do bolj ugodnih izračunov
Zunanji znaki, po katerih prepoznamo toyoto RAV4 zadnje generacije, so dovolj izraziti; s precej ostrimi linijami in predvsem veliko masko je videti precej zanimivo in tudi nastopaško. Znotraj je avtomobil urejen, kakovostno izdelan, pregleden in udoben, dovolj prostoren tudi na zadnji klopi in s 580 litri tudi v prtljažnem prostoru. Ob vsej prenovi, ki je RAV4 dvignila stopničko višje, pa se pravzaprav največja novost ali značilnost nove generacije skriva pod pokrovom motorja oziroma v pogonski kombinaciji. Če po novem kdo ob omembi RAV4 samo pomisli na besedo dizel, gredo ljudem pri Toyoti v hipu lasje pokonci. Pravi RAV4 je zdaj tisti s hibridnim sklopom, ki, to moramo priznati, deluje izjemno prijetno. 2,5-litrski bencinski motor zmore 160 kilovatov moči, kar je seveda veliko, zato zna biti RAV4 kar živahen in potegne skoraj 1700 kilogramov težko vozilo odločno, a ob pomoči brezstopenjskega ali neskončnostopenjskega (kakor hočete) menjalnika tudi prijetno enakomerno. Elektromotor sodeluje kar veliko, a skoraj neopazno. Pri speljevanju se odzove v hipu in vozilo neslišno potisne naprej, in tudi pri večji hitrosti avtomobil ni glasen. Več hrupa nastane le pri odločnem pritiskanju na plin. Še to dodajmo, da ne gre za priključni hibrid, sistem sam poskrbi za polnjenje manjše baterije. Pa poraba? Če vozimo z občutkom in ne pospešujemo grobo (predvidevamo, da kupci teh avtomobilov tudi niso ravno kakšni divjaki), potem lahko povprečje približamo šestim litrom. Pri Toyoti imajo veliko izkušenj z razvojen in preizkušanjem hibridnih sklopov, tako da ni bilo pričakovati, da bi bilo s takšnim pogonskim sistemom lahko v RAV4 kaj narobe. Pa vendar se nam zdi, da vsa stvar deluje še bolj prijetno in prepričljivo, kot smo pričakovali. Cena za hibridni RAV4 z bogato opremo premium in s pogonom na sprednji kolesi je blizu 41 tisočakov.
Vožnja s terenci s štirikolesnim pogonom je v slabih voznih razmerah nedvomno bolj varna kot z drugimi vozili, a Andrej Brglez vseeno opozarja na določeno nevarnost. Lažni občutek, da smo pred vsemi in da se nam ne more nič zgoditi v slabih voznih razmerah, lahko vara, predvsem pri zaviranju. Takrat fizika naredi svoje in zavorna pot ni nič krajša. Statistika verjetno prav zato v zadnjem času beleži več naletov vozil, v katerih so udeleženi prav terenci.
Prihodnji teden bo v Ljubljani že šesti Simpozij Emobility. Torej gre za izmenjavo izkušenj, debate, primerjave in pogled v prihodnost, kar zadeva električno mobilnost. Primož Lemež poudarja, da so cene električnih vozil na prvi pogled res visoke, a če izračunamo stroške za daljše obdobje, potem pridemo do bolj ugodnih izračunov. Sicer je, kar zadeva električne avtomobile, pri nas infrastruktura kar solidna, a so težave z dobavo električnih vozil.
Tudi pri Fordu se dogaja, namreč Fordu je žirija, ki jo sestavlja 25 specializiranih novinarjev, podelila dva naslova: naziv mednarodni dostavnik leta je prejel Ford Transit Custom Plug-in Hybrid in EcoBlue Hybrid, to sta prva elektrificirana dostavnika v tem segmentu; naziv mednarodni pickup leta pa so podelili (že drugič v zgodovini) Rangerju.
Še do vključno prihodnjega petka lahko glasujete za Slovenski avto leta. Glasovnico najdete na spletni strani Vala 202.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.
Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.
Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.
V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.
Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.
Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.
Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«
Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.
Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.
Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.
V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.
Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
Neveljaven email naslov