Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zmanjšana vidljivost pomeni tudi zmanjšanje hitrosti

07.12.2019

Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.

Še enkrat opozarjamo, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno. Pretirano tiščati na plin ob zmanjšani vidljivosti je še kako nevarno.

DARS ob pomoči nadzornih centrov in moderne tehnike spremlja gibanje megle in tako rekoč v nekaj sekundah prenese do uporabnikov informacijo, ali je na kakšnem odseku avtoceste zaradi megle zmanjšana vidljivost. Pozorni so predvsem na tista področja, kjer se megla pogosto pojavlja in kjer so v preteklosti zaradi zmanjšane vidljivosti že bile težave na avtocesti. Andrej Brglez ob tem razmišlja, da se nekateri vozniki ob zmanjšani vidljivosti ne zmenijo za opozorila in priporočila in se obnašajo ekstremno neumno. Drveti z nezmanjšano hitrostjo v neznano je početje, ki ga je težko razumeti.

Da je najnovejša generacija Mazdine trojke oblikovno dovršena in privlačna, o tem res ni nobenega dvoma. Tudi o počutju v potniški kabini lahko govorimo samo v presežnikih – vse je v redu; verjamem, da se številni dobro počutijo tudi v sedežih, ki niso kaj dosti oddaljeni od cestišča, vendar bi nam bilo vseeno laže, če bi sedeli nekoliko više.

Sicer nas je zanimala predvsem novost, ki jo prinaša oznaka SkyActive X. Gre za najzmogljivejši motor v ponudbi – dvolitrski 132-kilovatni bencinski, ki se zaradi zapletenega sistema delovanja po naravi precej približa dizelskemu. Motor namreč brez prekinitve ves čas preklaplja med običajnim vžigom z vžigalno svečko in kompresijskim, pri katerem revna mešanica goriva in zraka zgoreva še učinkoviteje. Motor je izjemno tih, deluje zelo mirno, vendar lahko pripomnimo, da ne razkazuje prav pretirano svoje moči, vsaj ne pri nižjih vrtljajih, pri višjih pa se povprečje porabe približa osmim litrom – to je vse prej kot skromen dosežek. Je pa bila preizkusna trojka čisto nova, tako da dopuščamo možnost, da bi se poraba po nekaj tisoč prevoženih kilometrih le nekoliko zmanjšala. Izjemno mehko in natančno deluje tudi šeststopenjski ročni menjalnik, podvozje in vzmetenje pa pri Mazdi že dolgo nista vprašljivi. Tako se tudi nova trojka lahko pohvali z zanesljivo lego in suvereno držo v ovinkih. Mazda3 SkyActive X se s tehnično dovršenostjo (predvsem s tehnologijo nadzorovanega kompresijskega vžiga goriva) in tudi sicer bogatim naborom naprednih tehnologij postavlja ob bok najimenitnejšim v razredu.

Dodajmo še nekaj vtisov o avtomobilu, ki se mu je uspelo ob Renaultovem cliu, Oplovi corsi, Volkswagnovem T-crossu in Mazdi CX-30 uvrstiti v finale izbora za slovenski avto leta 2020 – to je Škoda kamiq, najmanjši v škodini terenski ponudbi. Je pa malenkost večji in prostornejši od sorodnikov – prej omenjenega T-crossa in Seatove arone, predvsem na zadnji klopi. Za vse inovacije in najmodernejše tehnične pripomočke velja, da jih ima lahko tudi kamiq, tako kot koncernsko sorodstvo. Ob prodoru bencinskih motorjev, ki so v zadnjem času dobesedno zavzeli predvsem manjša vozila, so tudi v tem malem škodinem križancu v ospredju, a nas so vseeno presenetili z 1,6-litrskim 85-kilovatnim dizlom, ki je bil v kombinaciji s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Moramo priznati, da nas je kombinacija navdušila; vožnja je enostavna in prijetna, poraba več kot razumna – nedvomno še vedno prava izbira, predvsem za tiste, ki se veliko vozijo. Čeprav kamiq z višjo oddaljenostjo od tal deluje na videz precej terensko, je njegova prednost predvsem v tem, da se sedi nekoliko višje, štirikolesnega pogona pa v tem simpatičnem Škodinem križancu ne bomo našli. Bomo pa za okoli 20 tisočakov v njem našli vse tisto, kar pričakuje povprečen voznik.

Resen prodor električnih avtomobilov se bo začel, ko se bo v to spustil Volkswagen, smo večkrat slišali v preteklosti. Potem smo zdaj blizu temu, bi lahko sklepali, saj bo VW v prihodnjih mesecih (k nam poleti 2020) poslal model ID.3. Vozilo je na videz in tudi po prostornosti primerljivo z golfom, kar naj bi bila garancija, da se sproži množičnost električnih avtomobilov. ID.3 bo imel v serijski različici pogon na zadnji kolesi in doseg malo čez 400 kilometrov, kasneje bo možen pogon na vsa štiri kolesa, v ponudbi pa bosta še dve bateriji – ena šibkejša in ena močnejša, ki bo omogočala doseg 550 kilometrov. V Sloveniji so do sedaj prejeli 140 prednaročil, v prihodnjem letu naj bi pri nas registrirali 400 vozil ID.3. Osnovna cena serijskega modela bo (brez upoštevanja subvencije) okoli 30 tisočakov.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Zmanjšana vidljivost pomeni tudi zmanjšanje hitrosti

07.12.2019

Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.

Še enkrat opozarjamo, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno. Pretirano tiščati na plin ob zmanjšani vidljivosti je še kako nevarno.

DARS ob pomoči nadzornih centrov in moderne tehnike spremlja gibanje megle in tako rekoč v nekaj sekundah prenese do uporabnikov informacijo, ali je na kakšnem odseku avtoceste zaradi megle zmanjšana vidljivost. Pozorni so predvsem na tista področja, kjer se megla pogosto pojavlja in kjer so v preteklosti zaradi zmanjšane vidljivosti že bile težave na avtocesti. Andrej Brglez ob tem razmišlja, da se nekateri vozniki ob zmanjšani vidljivosti ne zmenijo za opozorila in priporočila in se obnašajo ekstremno neumno. Drveti z nezmanjšano hitrostjo v neznano je početje, ki ga je težko razumeti.

Da je najnovejša generacija Mazdine trojke oblikovno dovršena in privlačna, o tem res ni nobenega dvoma. Tudi o počutju v potniški kabini lahko govorimo samo v presežnikih – vse je v redu; verjamem, da se številni dobro počutijo tudi v sedežih, ki niso kaj dosti oddaljeni od cestišča, vendar bi nam bilo vseeno laže, če bi sedeli nekoliko više.

Sicer nas je zanimala predvsem novost, ki jo prinaša oznaka SkyActive X. Gre za najzmogljivejši motor v ponudbi – dvolitrski 132-kilovatni bencinski, ki se zaradi zapletenega sistema delovanja po naravi precej približa dizelskemu. Motor namreč brez prekinitve ves čas preklaplja med običajnim vžigom z vžigalno svečko in kompresijskim, pri katerem revna mešanica goriva in zraka zgoreva še učinkoviteje. Motor je izjemno tih, deluje zelo mirno, vendar lahko pripomnimo, da ne razkazuje prav pretirano svoje moči, vsaj ne pri nižjih vrtljajih, pri višjih pa se povprečje porabe približa osmim litrom – to je vse prej kot skromen dosežek. Je pa bila preizkusna trojka čisto nova, tako da dopuščamo možnost, da bi se poraba po nekaj tisoč prevoženih kilometrih le nekoliko zmanjšala. Izjemno mehko in natančno deluje tudi šeststopenjski ročni menjalnik, podvozje in vzmetenje pa pri Mazdi že dolgo nista vprašljivi. Tako se tudi nova trojka lahko pohvali z zanesljivo lego in suvereno držo v ovinkih. Mazda3 SkyActive X se s tehnično dovršenostjo (predvsem s tehnologijo nadzorovanega kompresijskega vžiga goriva) in tudi sicer bogatim naborom naprednih tehnologij postavlja ob bok najimenitnejšim v razredu.

Dodajmo še nekaj vtisov o avtomobilu, ki se mu je uspelo ob Renaultovem cliu, Oplovi corsi, Volkswagnovem T-crossu in Mazdi CX-30 uvrstiti v finale izbora za slovenski avto leta 2020 – to je Škoda kamiq, najmanjši v škodini terenski ponudbi. Je pa malenkost večji in prostornejši od sorodnikov – prej omenjenega T-crossa in Seatove arone, predvsem na zadnji klopi. Za vse inovacije in najmodernejše tehnične pripomočke velja, da jih ima lahko tudi kamiq, tako kot koncernsko sorodstvo. Ob prodoru bencinskih motorjev, ki so v zadnjem času dobesedno zavzeli predvsem manjša vozila, so tudi v tem malem škodinem križancu v ospredju, a nas so vseeno presenetili z 1,6-litrskim 85-kilovatnim dizlom, ki je bil v kombinaciji s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Moramo priznati, da nas je kombinacija navdušila; vožnja je enostavna in prijetna, poraba več kot razumna – nedvomno še vedno prava izbira, predvsem za tiste, ki se veliko vozijo. Čeprav kamiq z višjo oddaljenostjo od tal deluje na videz precej terensko, je njegova prednost predvsem v tem, da se sedi nekoliko višje, štirikolesnega pogona pa v tem simpatičnem Škodinem križancu ne bomo našli. Bomo pa za okoli 20 tisočakov v njem našli vse tisto, kar pričakuje povprečen voznik.

Resen prodor električnih avtomobilov se bo začel, ko se bo v to spustil Volkswagen, smo večkrat slišali v preteklosti. Potem smo zdaj blizu temu, bi lahko sklepali, saj bo VW v prihodnjih mesecih (k nam poleti 2020) poslal model ID.3. Vozilo je na videz in tudi po prostornosti primerljivo z golfom, kar naj bi bila garancija, da se sproži množičnost električnih avtomobilov. ID.3 bo imel v serijski različici pogon na zadnji kolesi in doseg malo čez 400 kilometrov, kasneje bo možen pogon na vsa štiri kolesa, v ponudbi pa bosta še dve bateriji – ena šibkejša in ena močnejša, ki bo omogočala doseg 550 kilometrov. V Sloveniji so do sedaj prejeli 140 prednaročil, v prihodnjem letu naj bi pri nas registrirali 400 vozil ID.3. Osnovna cena serijskega modela bo (brez upoštevanja subvencije) okoli 30 tisočakov.


19.12.2018

Izolirana uta za zaščito občutljivih pasjih ušes

Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…


12.12.2018

Prikazovalniki hitrosti umirjajo promet

Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.


05.12.2018

Na listju zdrsne kot na snegu

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.


28.11.2018

Veliki se ne dajo: Q8, X5 in GLE

Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.


14.11.2018

Marihuana – nevarnost za volanom

V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.


07.11.2018

Smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo

Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.


31.10.2018

Ustrezna varnostna razdalja tudi pozimi

Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.


24.10.2018

Kako pripraviti voznika in vozilo na zimo

Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.


17.10.2018

Promet je timsko delo

Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.


10.10.2018

Izpusti CO2 nižji, meritve realnejše

Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.


03.10.2018

Kako vozimo živali v avtomobilih?

Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.


26.09.2018

Golfov razred bi zdaj lahko bil focusov

V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino


19.09.2018

Kmalu se ne bomo več vozili vsak s svojim

Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.


12.09.2018

Na vpoklice vozil smo se navadili

V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.


05.09.2018

Kadilci vozijo cenejše avte

Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.


29.08.2018

Šolske poti bodo spet oživele

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.


22.08.2018

Spet jih bomo peljali v šolo

Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.


21.11.2018

Prihodnost samovozečih avtobusov

Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.


08.08.2018

Motorist je motorist tudi poleti

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.


01.08.2018

Ko avto sam parkira

V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov