Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zmanjšana vidljivost pomeni tudi zmanjšanje hitrosti

07.12.2019

Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.

Še enkrat opozarjamo, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno. Pretirano tiščati na plin ob zmanjšani vidljivosti je še kako nevarno.

DARS ob pomoči nadzornih centrov in moderne tehnike spremlja gibanje megle in tako rekoč v nekaj sekundah prenese do uporabnikov informacijo, ali je na kakšnem odseku avtoceste zaradi megle zmanjšana vidljivost. Pozorni so predvsem na tista področja, kjer se megla pogosto pojavlja in kjer so v preteklosti zaradi zmanjšane vidljivosti že bile težave na avtocesti. Andrej Brglez ob tem razmišlja, da se nekateri vozniki ob zmanjšani vidljivosti ne zmenijo za opozorila in priporočila in se obnašajo ekstremno neumno. Drveti z nezmanjšano hitrostjo v neznano je početje, ki ga je težko razumeti.

Da je najnovejša generacija Mazdine trojke oblikovno dovršena in privlačna, o tem res ni nobenega dvoma. Tudi o počutju v potniški kabini lahko govorimo samo v presežnikih – vse je v redu; verjamem, da se številni dobro počutijo tudi v sedežih, ki niso kaj dosti oddaljeni od cestišča, vendar bi nam bilo vseeno laže, če bi sedeli nekoliko više.

Sicer nas je zanimala predvsem novost, ki jo prinaša oznaka SkyActive X. Gre za najzmogljivejši motor v ponudbi – dvolitrski 132-kilovatni bencinski, ki se zaradi zapletenega sistema delovanja po naravi precej približa dizelskemu. Motor namreč brez prekinitve ves čas preklaplja med običajnim vžigom z vžigalno svečko in kompresijskim, pri katerem revna mešanica goriva in zraka zgoreva še učinkoviteje. Motor je izjemno tih, deluje zelo mirno, vendar lahko pripomnimo, da ne razkazuje prav pretirano svoje moči, vsaj ne pri nižjih vrtljajih, pri višjih pa se povprečje porabe približa osmim litrom – to je vse prej kot skromen dosežek. Je pa bila preizkusna trojka čisto nova, tako da dopuščamo možnost, da bi se poraba po nekaj tisoč prevoženih kilometrih le nekoliko zmanjšala. Izjemno mehko in natančno deluje tudi šeststopenjski ročni menjalnik, podvozje in vzmetenje pa pri Mazdi že dolgo nista vprašljivi. Tako se tudi nova trojka lahko pohvali z zanesljivo lego in suvereno držo v ovinkih. Mazda3 SkyActive X se s tehnično dovršenostjo (predvsem s tehnologijo nadzorovanega kompresijskega vžiga goriva) in tudi sicer bogatim naborom naprednih tehnologij postavlja ob bok najimenitnejšim v razredu.

Dodajmo še nekaj vtisov o avtomobilu, ki se mu je uspelo ob Renaultovem cliu, Oplovi corsi, Volkswagnovem T-crossu in Mazdi CX-30 uvrstiti v finale izbora za slovenski avto leta 2020 – to je Škoda kamiq, najmanjši v škodini terenski ponudbi. Je pa malenkost večji in prostornejši od sorodnikov – prej omenjenega T-crossa in Seatove arone, predvsem na zadnji klopi. Za vse inovacije in najmodernejše tehnične pripomočke velja, da jih ima lahko tudi kamiq, tako kot koncernsko sorodstvo. Ob prodoru bencinskih motorjev, ki so v zadnjem času dobesedno zavzeli predvsem manjša vozila, so tudi v tem malem škodinem križancu v ospredju, a nas so vseeno presenetili z 1,6-litrskim 85-kilovatnim dizlom, ki je bil v kombinaciji s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Moramo priznati, da nas je kombinacija navdušila; vožnja je enostavna in prijetna, poraba več kot razumna – nedvomno še vedno prava izbira, predvsem za tiste, ki se veliko vozijo. Čeprav kamiq z višjo oddaljenostjo od tal deluje na videz precej terensko, je njegova prednost predvsem v tem, da se sedi nekoliko višje, štirikolesnega pogona pa v tem simpatičnem Škodinem križancu ne bomo našli. Bomo pa za okoli 20 tisočakov v njem našli vse tisto, kar pričakuje povprečen voznik.

Resen prodor električnih avtomobilov se bo začel, ko se bo v to spustil Volkswagen, smo večkrat slišali v preteklosti. Potem smo zdaj blizu temu, bi lahko sklepali, saj bo VW v prihodnjih mesecih (k nam poleti 2020) poslal model ID.3. Vozilo je na videz in tudi po prostornosti primerljivo z golfom, kar naj bi bila garancija, da se sproži množičnost električnih avtomobilov. ID.3 bo imel v serijski različici pogon na zadnji kolesi in doseg malo čez 400 kilometrov, kasneje bo možen pogon na vsa štiri kolesa, v ponudbi pa bosta še dve bateriji – ena šibkejša in ena močnejša, ki bo omogočala doseg 550 kilometrov. V Sloveniji so do sedaj prejeli 140 prednaročil, v prihodnjem letu naj bi pri nas registrirali 400 vozil ID.3. Osnovna cena serijskega modela bo (brez upoštevanja subvencije) okoli 30 tisočakov.


Avtomobilsko prometne minute

867 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Zmanjšana vidljivost pomeni tudi zmanjšanje hitrosti

07.12.2019

Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.

Še enkrat opozarjamo, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno. Pretirano tiščati na plin ob zmanjšani vidljivosti je še kako nevarno.

DARS ob pomoči nadzornih centrov in moderne tehnike spremlja gibanje megle in tako rekoč v nekaj sekundah prenese do uporabnikov informacijo, ali je na kakšnem odseku avtoceste zaradi megle zmanjšana vidljivost. Pozorni so predvsem na tista področja, kjer se megla pogosto pojavlja in kjer so v preteklosti zaradi zmanjšane vidljivosti že bile težave na avtocesti. Andrej Brglez ob tem razmišlja, da se nekateri vozniki ob zmanjšani vidljivosti ne zmenijo za opozorila in priporočila in se obnašajo ekstremno neumno. Drveti z nezmanjšano hitrostjo v neznano je početje, ki ga je težko razumeti.

Da je najnovejša generacija Mazdine trojke oblikovno dovršena in privlačna, o tem res ni nobenega dvoma. Tudi o počutju v potniški kabini lahko govorimo samo v presežnikih – vse je v redu; verjamem, da se številni dobro počutijo tudi v sedežih, ki niso kaj dosti oddaljeni od cestišča, vendar bi nam bilo vseeno laže, če bi sedeli nekoliko više.

Sicer nas je zanimala predvsem novost, ki jo prinaša oznaka SkyActive X. Gre za najzmogljivejši motor v ponudbi – dvolitrski 132-kilovatni bencinski, ki se zaradi zapletenega sistema delovanja po naravi precej približa dizelskemu. Motor namreč brez prekinitve ves čas preklaplja med običajnim vžigom z vžigalno svečko in kompresijskim, pri katerem revna mešanica goriva in zraka zgoreva še učinkoviteje. Motor je izjemno tih, deluje zelo mirno, vendar lahko pripomnimo, da ne razkazuje prav pretirano svoje moči, vsaj ne pri nižjih vrtljajih, pri višjih pa se povprečje porabe približa osmim litrom – to je vse prej kot skromen dosežek. Je pa bila preizkusna trojka čisto nova, tako da dopuščamo možnost, da bi se poraba po nekaj tisoč prevoženih kilometrih le nekoliko zmanjšala. Izjemno mehko in natančno deluje tudi šeststopenjski ročni menjalnik, podvozje in vzmetenje pa pri Mazdi že dolgo nista vprašljivi. Tako se tudi nova trojka lahko pohvali z zanesljivo lego in suvereno držo v ovinkih. Mazda3 SkyActive X se s tehnično dovršenostjo (predvsem s tehnologijo nadzorovanega kompresijskega vžiga goriva) in tudi sicer bogatim naborom naprednih tehnologij postavlja ob bok najimenitnejšim v razredu.

Dodajmo še nekaj vtisov o avtomobilu, ki se mu je uspelo ob Renaultovem cliu, Oplovi corsi, Volkswagnovem T-crossu in Mazdi CX-30 uvrstiti v finale izbora za slovenski avto leta 2020 – to je Škoda kamiq, najmanjši v škodini terenski ponudbi. Je pa malenkost večji in prostornejši od sorodnikov – prej omenjenega T-crossa in Seatove arone, predvsem na zadnji klopi. Za vse inovacije in najmodernejše tehnične pripomočke velja, da jih ima lahko tudi kamiq, tako kot koncernsko sorodstvo. Ob prodoru bencinskih motorjev, ki so v zadnjem času dobesedno zavzeli predvsem manjša vozila, so tudi v tem malem škodinem križancu v ospredju, a nas so vseeno presenetili z 1,6-litrskim 85-kilovatnim dizlom, ki je bil v kombinaciji s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Moramo priznati, da nas je kombinacija navdušila; vožnja je enostavna in prijetna, poraba več kot razumna – nedvomno še vedno prava izbira, predvsem za tiste, ki se veliko vozijo. Čeprav kamiq z višjo oddaljenostjo od tal deluje na videz precej terensko, je njegova prednost predvsem v tem, da se sedi nekoliko višje, štirikolesnega pogona pa v tem simpatičnem Škodinem križancu ne bomo našli. Bomo pa za okoli 20 tisočakov v njem našli vse tisto, kar pričakuje povprečen voznik.

Resen prodor električnih avtomobilov se bo začel, ko se bo v to spustil Volkswagen, smo večkrat slišali v preteklosti. Potem smo zdaj blizu temu, bi lahko sklepali, saj bo VW v prihodnjih mesecih (k nam poleti 2020) poslal model ID.3. Vozilo je na videz in tudi po prostornosti primerljivo z golfom, kar naj bi bila garancija, da se sproži množičnost električnih avtomobilov. ID.3 bo imel v serijski različici pogon na zadnji kolesi in doseg malo čez 400 kilometrov, kasneje bo možen pogon na vsa štiri kolesa, v ponudbi pa bosta še dve bateriji – ena šibkejša in ena močnejša, ki bo omogočala doseg 550 kilometrov. V Sloveniji so do sedaj prejeli 140 prednaročil, v prihodnjem letu naj bi pri nas registrirali 400 vozil ID.3. Osnovna cena serijskega modela bo (brez upoštevanja subvencije) okoli 30 tisočakov.


02.07.2022

Predelava kombijev v počitniške dome

Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi.


25.06.2022

Z elektriko previdno - lahko nas strese

Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.


18.06.2022

Avto in radio sta tesno povezana

Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.


04.06.2022

Motorist - pogosto problem in hkrati rešitev

Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.


21.05.2022

Mladi drugače dojemajo promet

Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.


14.05.2022

Strošek servisiranja avta je zelo pomemben

Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.


14.05.2022

Strošek servisiranja avta je zelo pomemben

Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.


07.05.2022

Edino država lahko poceni gorivo

Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.


30.04.2022

Volan že dolgo ni samo krmilo

Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.


23.04.2022

Parkirišča za invalide

Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.


16.04.2022

Z elektriko previdno – tudi v mobilnosti

Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.


09.04.2022

Avtomobili zbirajo in delijo podatke, tudi naše

Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.


02.04.2022

Vedno več tankov in vedno manj avtomobilov

Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.


19.03.2022

Deljena mobilnost v hribovitem okolju

Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.


12.03.2022

Kolesarji na cesti niso sami

Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.


05.03.2022

Mladi se v prometu vedejo bolj varno

Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.


26.02.2022

Avtomobili kot potujoče novoletne jelke

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


05.02.2022

Kako voziti ponoči

Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.


03.02.2022

Fordov odličen potovalni dostavnik

Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.


29.01.2022

Žrtev prometnih nesreč je vse več

Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.


Stran 5 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov