Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.
Matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov, zdaj jih ima tudi nova corsa.
V naslednjih nekaj oddajah se bomo še malo pozorneje sprehodili med udeleženci letošnjega finala za Slovenski avto leta. Lahko se zgodi, da smo v vročici bitke kaj spregledali ali izpustili, tako bomo počasi vsem tem avtomobilom namenili še nekaj pozornosti. Zaslužili so si jo. Danes gremo k drugemu mestu in Oplovi Corsi. Žal izbor sam ne pozna stopničk oziroma srebrne medalje, toda to uspeha Corse ne zmanjšuje. Povedano drugače: danes se bomo posvetili stvarem, zaradi katerih je bila druga, ne tistim, zaradi katerih ni bila prva.
Najprej večno vprašanje, ki si ga bomo ob združitvah koncernov vedno znova zastavljali: »Koliko je v Corsi Peugeotove dvestoosmice? Teoretično si delita platformo, praktično pa je čutiti bolj malo francoskega vpliva. Še posebno zato, ker smo od blizu spoznali že tudi novega Francoza; o tem bomo poročali prihodnjič.
Corsa v šesti generaciji je samosvoj avtomobil; v tem razredu je sicer težko zapisati, da poseben, saj so bile preigrane že skoraj vse tehnološke, pa tudi oblikovne možnosti. Pa vendar je načrtovalcem uspelo narediti Corso privlačno. Šesto neprimerno bolj kot peto. Tudi če odmislimo estetske možnosti personalizacije in če jo ugledamo preprosto v eni sami, nevtralni barvi, gre za lep, skladen avto. Odkar se je razred malih avtomobilov prelevil v čudovitega, predvsem pa velikega metulja, so avtomobili v njem in tako tudi Corsa veliko samozavestnejši. Prostor tudi oblikovalcem notranjosti omogoča sladkorčke, ki so bili še pred časom nepredstavljivi. Recimo veliki osrednji zaslon, ki kraljuje notranji podobi avtomobila. Da ne pozabimo na tehniko; matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov in Corsa jih je dobila; tako tudi pri corsi noč – preprosto povedano – naredijo nepomembno.
Motor je posebna zgodba. Iz naših ust so pogosto prihajale kritike na račun trivaljnikov, češ da gre le za marketinško pokvarjene štirivaljnike, ki nimajo pravega poslanstva ter ne prinašajo nobenih tehnoloških prednosti, pa tudi okoljskih ne. Trivaljnik v Corsi, z njim se bomo še srečali, pa pomeni korak naprej. Ker je tih, je značilnega in nadležnega ropota treh valjev malo; tudi v 75-kilovatni izpeljanki je še kako potenten, hkrati pa varčen in absolutno okoljsko sprejemljiv. Ob asistenci šeststopenjskega menjalnika in za dober stot nižji teži, kot jo ima predhodnica, je Corsa šeste generacije izjemno vodljiv, poskočen in za vožnjo prijazen avtomobil. Ne nazadnje: srebrna medalja je velikanski uspeh, pogosto za mnoge pomeni kar zlato.
Avtomobilska industrija se je morala začeti povezovati z različnimi ponudniki, ki, vsak po svoje, skušajo osvojiti delček avtomobila – dnevne sobe na štirih kolesih. Moderne tehnologije omogočajo, da različne vsebine pridejo v avtomobil, tudi tiste za zabavo. Med temi se je pred kratkim predstavil tudi Sony, ki poskuša s ponudbo svojih vsebin, predvsem v električnih avtomobilih. Računajo namreč, da bodo vozniki čas, ko bodo recimo polnili baterijo svojega avtomobila, lahko zapolnili tudi za spremljanje zabavnih vsebin, ki jih ponuja Sony.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.
Matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov, zdaj jih ima tudi nova corsa.
V naslednjih nekaj oddajah se bomo še malo pozorneje sprehodili med udeleženci letošnjega finala za Slovenski avto leta. Lahko se zgodi, da smo v vročici bitke kaj spregledali ali izpustili, tako bomo počasi vsem tem avtomobilom namenili še nekaj pozornosti. Zaslužili so si jo. Danes gremo k drugemu mestu in Oplovi Corsi. Žal izbor sam ne pozna stopničk oziroma srebrne medalje, toda to uspeha Corse ne zmanjšuje. Povedano drugače: danes se bomo posvetili stvarem, zaradi katerih je bila druga, ne tistim, zaradi katerih ni bila prva.
Najprej večno vprašanje, ki si ga bomo ob združitvah koncernov vedno znova zastavljali: »Koliko je v Corsi Peugeotove dvestoosmice? Teoretično si delita platformo, praktično pa je čutiti bolj malo francoskega vpliva. Še posebno zato, ker smo od blizu spoznali že tudi novega Francoza; o tem bomo poročali prihodnjič.
Corsa v šesti generaciji je samosvoj avtomobil; v tem razredu je sicer težko zapisati, da poseben, saj so bile preigrane že skoraj vse tehnološke, pa tudi oblikovne možnosti. Pa vendar je načrtovalcem uspelo narediti Corso privlačno. Šesto neprimerno bolj kot peto. Tudi če odmislimo estetske možnosti personalizacije in če jo ugledamo preprosto v eni sami, nevtralni barvi, gre za lep, skladen avto. Odkar se je razred malih avtomobilov prelevil v čudovitega, predvsem pa velikega metulja, so avtomobili v njem in tako tudi Corsa veliko samozavestnejši. Prostor tudi oblikovalcem notranjosti omogoča sladkorčke, ki so bili še pred časom nepredstavljivi. Recimo veliki osrednji zaslon, ki kraljuje notranji podobi avtomobila. Da ne pozabimo na tehniko; matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov in Corsa jih je dobila; tako tudi pri corsi noč – preprosto povedano – naredijo nepomembno.
Motor je posebna zgodba. Iz naših ust so pogosto prihajale kritike na račun trivaljnikov, češ da gre le za marketinško pokvarjene štirivaljnike, ki nimajo pravega poslanstva ter ne prinašajo nobenih tehnoloških prednosti, pa tudi okoljskih ne. Trivaljnik v Corsi, z njim se bomo še srečali, pa pomeni korak naprej. Ker je tih, je značilnega in nadležnega ropota treh valjev malo; tudi v 75-kilovatni izpeljanki je še kako potenten, hkrati pa varčen in absolutno okoljsko sprejemljiv. Ob asistenci šeststopenjskega menjalnika in za dober stot nižji teži, kot jo ima predhodnica, je Corsa šeste generacije izjemno vodljiv, poskočen in za vožnjo prijazen avtomobil. Ne nazadnje: srebrna medalja je velikanski uspeh, pogosto za mnoge pomeni kar zlato.
Avtomobilska industrija se je morala začeti povezovati z različnimi ponudniki, ki, vsak po svoje, skušajo osvojiti delček avtomobila – dnevne sobe na štirih kolesih. Moderne tehnologije omogočajo, da različne vsebine pridejo v avtomobil, tudi tiste za zabavo. Med temi se je pred kratkim predstavil tudi Sony, ki poskuša s ponudbo svojih vsebin, predvsem v električnih avtomobilih. Računajo namreč, da bodo vozniki čas, ko bodo recimo polnili baterijo svojega avtomobila, lahko zapolnili tudi za spremljanje zabavnih vsebin, ki jih ponuja Sony.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Neveljaven email naslov