Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tudi pri corsi je noč nepomembna

08.02.2020

Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.

Matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov, zdaj jih ima tudi nova corsa.

V naslednjih nekaj oddajah se bomo še malo pozorneje sprehodili med udeleženci letošnjega finala za Slovenski avto leta. Lahko se zgodi, da smo v vročici bitke kaj spregledali ali izpustili, tako bomo počasi vsem tem avtomobilom namenili še nekaj pozornosti. Zaslužili so si jo. Danes gremo k drugemu mestu in Oplovi Corsi. Žal izbor sam ne pozna stopničk oziroma srebrne medalje, toda to uspeha Corse ne zmanjšuje. Povedano drugače: danes se bomo posvetili stvarem, zaradi katerih je bila druga, ne tistim, zaradi katerih ni bila prva.

Najprej večno vprašanje, ki si ga bomo ob združitvah koncernov vedno znova zastavljali: »Koliko je v Corsi Peugeotove dvestoosmice? Teoretično si delita platformo, praktično pa je čutiti bolj malo francoskega vpliva. Še posebno zato, ker smo od blizu spoznali že tudi novega Francoza; o tem bomo poročali prihodnjič.

Corsa v šesti generaciji je samosvoj avtomobil; v tem razredu je sicer težko zapisati, da poseben, saj so bile preigrane že skoraj vse tehnološke, pa tudi oblikovne možnosti. Pa vendar je načrtovalcem uspelo narediti Corso privlačno. Šesto neprimerno bolj kot peto. Tudi če odmislimo estetske možnosti personalizacije in če jo ugledamo preprosto v eni sami, nevtralni barvi, gre za lep, skladen avto. Odkar se je razred malih avtomobilov prelevil v čudovitega, predvsem pa velikega metulja, so avtomobili v njem in tako tudi Corsa veliko samozavestnejši. Prostor tudi oblikovalcem notranjosti omogoča sladkorčke, ki so bili še pred časom nepredstavljivi. Recimo veliki osrednji zaslon, ki kraljuje notranji podobi avtomobila. Da ne pozabimo na tehniko; matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov in Corsa jih je dobila; tako tudi pri corsi noč – preprosto povedano – naredijo nepomembno.

Motor je posebna zgodba. Iz naših ust so pogosto prihajale kritike na račun trivaljnikov, češ da gre le za marketinško pokvarjene štirivaljnike, ki nimajo pravega poslanstva ter ne prinašajo nobenih tehnoloških prednosti, pa tudi okoljskih ne. Trivaljnik v Corsi, z njim se bomo še srečali, pa pomeni korak naprej. Ker je tih, je značilnega in nadležnega ropota treh valjev malo; tudi v 75-kilovatni izpeljanki je še kako potenten, hkrati pa varčen in absolutno okoljsko sprejemljiv. Ob asistenci šeststopenjskega menjalnika in za dober stot nižji teži, kot jo ima predhodnica, je Corsa šeste generacije izjemno vodljiv, poskočen in za vožnjo prijazen avtomobil. Ne nazadnje: srebrna medalja je velikanski uspeh, pogosto za mnoge pomeni kar zlato.

Avtomobilska industrija se je morala začeti povezovati z različnimi ponudniki, ki, vsak po svoje, skušajo osvojiti delček avtomobila – dnevne sobe na štirih kolesih. Moderne tehnologije omogočajo, da različne vsebine pridejo v avtomobil, tudi tiste za zabavo. Med temi se je pred kratkim predstavil tudi Sony, ki poskuša s ponudbo svojih vsebin, predvsem v električnih avtomobilih. Računajo namreč, da bodo vozniki čas, ko bodo recimo polnili baterijo svojega avtomobila, lahko zapolnili tudi za spremljanje zabavnih vsebin, ki jih ponuja Sony.


Avtomobilsko prometne minute

867 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Tudi pri corsi je noč nepomembna

08.02.2020

Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.

Matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov, zdaj jih ima tudi nova corsa.

V naslednjih nekaj oddajah se bomo še malo pozorneje sprehodili med udeleženci letošnjega finala za Slovenski avto leta. Lahko se zgodi, da smo v vročici bitke kaj spregledali ali izpustili, tako bomo počasi vsem tem avtomobilom namenili še nekaj pozornosti. Zaslužili so si jo. Danes gremo k drugemu mestu in Oplovi Corsi. Žal izbor sam ne pozna stopničk oziroma srebrne medalje, toda to uspeha Corse ne zmanjšuje. Povedano drugače: danes se bomo posvetili stvarem, zaradi katerih je bila druga, ne tistim, zaradi katerih ni bila prva.

Najprej večno vprašanje, ki si ga bomo ob združitvah koncernov vedno znova zastavljali: »Koliko je v Corsi Peugeotove dvestoosmice? Teoretično si delita platformo, praktično pa je čutiti bolj malo francoskega vpliva. Še posebno zato, ker smo od blizu spoznali že tudi novega Francoza; o tem bomo poročali prihodnjič.

Corsa v šesti generaciji je samosvoj avtomobil; v tem razredu je sicer težko zapisati, da poseben, saj so bile preigrane že skoraj vse tehnološke, pa tudi oblikovne možnosti. Pa vendar je načrtovalcem uspelo narediti Corso privlačno. Šesto neprimerno bolj kot peto. Tudi če odmislimo estetske možnosti personalizacije in če jo ugledamo preprosto v eni sami, nevtralni barvi, gre za lep, skladen avto. Odkar se je razred malih avtomobilov prelevil v čudovitega, predvsem pa velikega metulja, so avtomobili v njem in tako tudi Corsa veliko samozavestnejši. Prostor tudi oblikovalcem notranjosti omogoča sladkorčke, ki so bili še pred časom nepredstavljivi. Recimo veliki osrednji zaslon, ki kraljuje notranji podobi avtomobila. Da ne pozabimo na tehniko; matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov in Corsa jih je dobila; tako tudi pri corsi noč – preprosto povedano – naredijo nepomembno.

Motor je posebna zgodba. Iz naših ust so pogosto prihajale kritike na račun trivaljnikov, češ da gre le za marketinško pokvarjene štirivaljnike, ki nimajo pravega poslanstva ter ne prinašajo nobenih tehnoloških prednosti, pa tudi okoljskih ne. Trivaljnik v Corsi, z njim se bomo še srečali, pa pomeni korak naprej. Ker je tih, je značilnega in nadležnega ropota treh valjev malo; tudi v 75-kilovatni izpeljanki je še kako potenten, hkrati pa varčen in absolutno okoljsko sprejemljiv. Ob asistenci šeststopenjskega menjalnika in za dober stot nižji teži, kot jo ima predhodnica, je Corsa šeste generacije izjemno vodljiv, poskočen in za vožnjo prijazen avtomobil. Ne nazadnje: srebrna medalja je velikanski uspeh, pogosto za mnoge pomeni kar zlato.

Avtomobilska industrija se je morala začeti povezovati z različnimi ponudniki, ki, vsak po svoje, skušajo osvojiti delček avtomobila – dnevne sobe na štirih kolesih. Moderne tehnologije omogočajo, da različne vsebine pridejo v avtomobil, tudi tiste za zabavo. Med temi se je pred kratkim predstavil tudi Sony, ki poskuša s ponudbo svojih vsebin, predvsem v električnih avtomobilih. Računajo namreč, da bodo vozniki čas, ko bodo recimo polnili baterijo svojega avtomobila, lahko zapolnili tudi za spremljanje zabavnih vsebin, ki jih ponuja Sony.


28.08.2021

Poreklo avtomobilov

Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.


20.08.2021

Mnogi se veselijo vožnje čez rdečo

Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.


18.08.2021

Mnogi se veselijo vožnje čez rdečo

Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.


11.08.2021

OI tudi promocija mobilnosti

Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.


17.07.2021

Polnjenje ali menjava baterije pri električnem avtu?

Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.


10.07.2021

Znamke imajo pri poimenovanju modelov različne prijeme

Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.


03.07.2021

Projekt Sopotnikov v Kočevju bodo nadgradili

V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.


26.06.2021

Motorist ne more biti vedno prvi

Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.


19.06.2021

Na počitnice bomo šli z avtom

Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.


12.06.2021

Asistenti prevzemajo nadzor nad motocikli

Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.


05.06.2021

Ofenziva z električnimi se nadaljuje

Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.


22.05.2021

Hibridni plaz se je sprožil na Japonskem

Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.


15.05.2021

Električni avtomobil je za mnoge že najbolj "pravičen" pogonski sistem

Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.


08.05.2021

Kaj dela na cesti kenguru

Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.


01.05.2021

Ford je delavce nadziral tudi doma

V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če  kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.


24.04.2021

Skoraj vsi so avti beli

Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.


10.04.2021

Nekateri asistenti so v vozilih nepogrešljivi

Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.


03.04.2021

Pod motoristično čelado

Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.


03.04.2021

Pod motoristično čelado

V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.


26.03.2021

Tovornjaki so in bodo na avtocestah

Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vedno več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh, kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove situacije, poudarja Andrej Brglez.


Stran 7 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov