Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.

Matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov, zdaj jih ima tudi nova corsa.

V naslednjih nekaj oddajah se bomo še malo pozorneje sprehodili med udeleženci letošnjega finala za Slovenski avto leta. Lahko se zgodi, da smo v vročici bitke kaj spregledali ali izpustili, tako bomo počasi vsem tem avtomobilom namenili še nekaj pozornosti. Zaslužili so si jo. Danes gremo k drugemu mestu in Oplovi Corsi. Žal izbor sam ne pozna stopničk oziroma srebrne medalje, toda to uspeha Corse ne zmanjšuje. Povedano drugače: danes se bomo posvetili stvarem, zaradi katerih je bila druga, ne tistim, zaradi katerih ni bila prva.

Najprej večno vprašanje, ki si ga bomo ob združitvah koncernov vedno znova zastavljali: »Koliko je v Corsi Peugeotove dvestoosmice? Teoretično si delita platformo, praktično pa je čutiti bolj malo francoskega vpliva. Še posebno zato, ker smo od blizu spoznali že tudi novega Francoza; o tem bomo poročali prihodnjič.

Corsa v šesti generaciji je samosvoj avtomobil; v tem razredu je sicer težko zapisati, da poseben, saj so bile preigrane že skoraj vse tehnološke, pa tudi oblikovne možnosti. Pa vendar je načrtovalcem uspelo narediti Corso privlačno. Šesto neprimerno bolj kot peto. Tudi če odmislimo estetske možnosti personalizacije in če jo ugledamo preprosto v eni sami, nevtralni barvi, gre za lep, skladen avto. Odkar se je razred malih avtomobilov prelevil v čudovitega, predvsem pa velikega metulja, so avtomobili v njem in tako tudi Corsa veliko samozavestnejši. Prostor tudi oblikovalcem notranjosti omogoča sladkorčke, ki so bili še pred časom nepredstavljivi. Recimo veliki osrednji zaslon, ki kraljuje notranji podobi avtomobila. Da ne pozabimo na tehniko; matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov in Corsa jih je dobila; tako tudi pri corsi noč – preprosto povedano – naredijo nepomembno.

Motor je posebna zgodba. Iz naših ust so pogosto prihajale kritike na račun trivaljnikov, češ da gre le za marketinško pokvarjene štirivaljnike, ki nimajo pravega poslanstva ter ne prinašajo nobenih tehnoloških prednosti, pa tudi okoljskih ne. Trivaljnik v Corsi, z njim se bomo še srečali, pa pomeni korak naprej. Ker je tih, je značilnega in nadležnega ropota treh valjev malo; tudi v 75-kilovatni izpeljanki je še kako potenten, hkrati pa varčen in absolutno okoljsko sprejemljiv. Ob asistenci šeststopenjskega menjalnika in za dober stot nižji teži, kot jo ima predhodnica, je Corsa šeste generacije izjemno vodljiv, poskočen in za vožnjo prijazen avtomobil. Ne nazadnje: srebrna medalja je velikanski uspeh, pogosto za mnoge pomeni kar zlato.

Avtomobilska industrija se je morala začeti povezovati z različnimi ponudniki, ki, vsak po svoje, skušajo osvojiti delček avtomobila – dnevne sobe na štirih kolesih. Moderne tehnologije omogočajo, da različne vsebine pridejo v avtomobil, tudi tiste za zabavo. Med temi se je pred kratkim predstavil tudi Sony, ki poskuša s ponudbo svojih vsebin, predvsem v električnih avtomobilih. Računajo namreč, da bodo vozniki čas, ko bodo recimo polnili baterijo svojega avtomobila, lahko zapolnili tudi za spremljanje zabavnih vsebin, ki jih ponuja Sony.