Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.
Matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov, zdaj jih ima tudi nova corsa.
V naslednjih nekaj oddajah se bomo še malo pozorneje sprehodili med udeleženci letošnjega finala za Slovenski avto leta. Lahko se zgodi, da smo v vročici bitke kaj spregledali ali izpustili, tako bomo počasi vsem tem avtomobilom namenili še nekaj pozornosti. Zaslužili so si jo. Danes gremo k drugemu mestu in Oplovi Corsi. Žal izbor sam ne pozna stopničk oziroma srebrne medalje, toda to uspeha Corse ne zmanjšuje. Povedano drugače: danes se bomo posvetili stvarem, zaradi katerih je bila druga, ne tistim, zaradi katerih ni bila prva.
Najprej večno vprašanje, ki si ga bomo ob združitvah koncernov vedno znova zastavljali: »Koliko je v Corsi Peugeotove dvestoosmice? Teoretično si delita platformo, praktično pa je čutiti bolj malo francoskega vpliva. Še posebno zato, ker smo od blizu spoznali že tudi novega Francoza; o tem bomo poročali prihodnjič.
Corsa v šesti generaciji je samosvoj avtomobil; v tem razredu je sicer težko zapisati, da poseben, saj so bile preigrane že skoraj vse tehnološke, pa tudi oblikovne možnosti. Pa vendar je načrtovalcem uspelo narediti Corso privlačno. Šesto neprimerno bolj kot peto. Tudi če odmislimo estetske možnosti personalizacije in če jo ugledamo preprosto v eni sami, nevtralni barvi, gre za lep, skladen avto. Odkar se je razred malih avtomobilov prelevil v čudovitega, predvsem pa velikega metulja, so avtomobili v njem in tako tudi Corsa veliko samozavestnejši. Prostor tudi oblikovalcem notranjosti omogoča sladkorčke, ki so bili še pred časom nepredstavljivi. Recimo veliki osrednji zaslon, ki kraljuje notranji podobi avtomobila. Da ne pozabimo na tehniko; matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov in Corsa jih je dobila; tako tudi pri corsi noč – preprosto povedano – naredijo nepomembno.
Motor je posebna zgodba. Iz naših ust so pogosto prihajale kritike na račun trivaljnikov, češ da gre le za marketinško pokvarjene štirivaljnike, ki nimajo pravega poslanstva ter ne prinašajo nobenih tehnoloških prednosti, pa tudi okoljskih ne. Trivaljnik v Corsi, z njim se bomo še srečali, pa pomeni korak naprej. Ker je tih, je značilnega in nadležnega ropota treh valjev malo; tudi v 75-kilovatni izpeljanki je še kako potenten, hkrati pa varčen in absolutno okoljsko sprejemljiv. Ob asistenci šeststopenjskega menjalnika in za dober stot nižji teži, kot jo ima predhodnica, je Corsa šeste generacije izjemno vodljiv, poskočen in za vožnjo prijazen avtomobil. Ne nazadnje: srebrna medalja je velikanski uspeh, pogosto za mnoge pomeni kar zlato.
Avtomobilska industrija se je morala začeti povezovati z različnimi ponudniki, ki, vsak po svoje, skušajo osvojiti delček avtomobila – dnevne sobe na štirih kolesih. Moderne tehnologije omogočajo, da različne vsebine pridejo v avtomobil, tudi tiste za zabavo. Med temi se je pred kratkim predstavil tudi Sony, ki poskuša s ponudbo svojih vsebin, predvsem v električnih avtomobilih. Računajo namreč, da bodo vozniki čas, ko bodo recimo polnili baterijo svojega avtomobila, lahko zapolnili tudi za spremljanje zabavnih vsebin, ki jih ponuja Sony.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.
Matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov, zdaj jih ima tudi nova corsa.
V naslednjih nekaj oddajah se bomo še malo pozorneje sprehodili med udeleženci letošnjega finala za Slovenski avto leta. Lahko se zgodi, da smo v vročici bitke kaj spregledali ali izpustili, tako bomo počasi vsem tem avtomobilom namenili še nekaj pozornosti. Zaslužili so si jo. Danes gremo k drugemu mestu in Oplovi Corsi. Žal izbor sam ne pozna stopničk oziroma srebrne medalje, toda to uspeha Corse ne zmanjšuje. Povedano drugače: danes se bomo posvetili stvarem, zaradi katerih je bila druga, ne tistim, zaradi katerih ni bila prva.
Najprej večno vprašanje, ki si ga bomo ob združitvah koncernov vedno znova zastavljali: »Koliko je v Corsi Peugeotove dvestoosmice? Teoretično si delita platformo, praktično pa je čutiti bolj malo francoskega vpliva. Še posebno zato, ker smo od blizu spoznali že tudi novega Francoza; o tem bomo poročali prihodnjič.
Corsa v šesti generaciji je samosvoj avtomobil; v tem razredu je sicer težko zapisati, da poseben, saj so bile preigrane že skoraj vse tehnološke, pa tudi oblikovne možnosti. Pa vendar je načrtovalcem uspelo narediti Corso privlačno. Šesto neprimerno bolj kot peto. Tudi če odmislimo estetske možnosti personalizacije in če jo ugledamo preprosto v eni sami, nevtralni barvi, gre za lep, skladen avto. Odkar se je razred malih avtomobilov prelevil v čudovitega, predvsem pa velikega metulja, so avtomobili v njem in tako tudi Corsa veliko samozavestnejši. Prostor tudi oblikovalcem notranjosti omogoča sladkorčke, ki so bili še pred časom nepredstavljivi. Recimo veliki osrednji zaslon, ki kraljuje notranji podobi avtomobila. Da ne pozabimo na tehniko; matrični žarometi so Oplovo veselje še iz nemških časov in Corsa jih je dobila; tako tudi pri corsi noč – preprosto povedano – naredijo nepomembno.
Motor je posebna zgodba. Iz naših ust so pogosto prihajale kritike na račun trivaljnikov, češ da gre le za marketinško pokvarjene štirivaljnike, ki nimajo pravega poslanstva ter ne prinašajo nobenih tehnoloških prednosti, pa tudi okoljskih ne. Trivaljnik v Corsi, z njim se bomo še srečali, pa pomeni korak naprej. Ker je tih, je značilnega in nadležnega ropota treh valjev malo; tudi v 75-kilovatni izpeljanki je še kako potenten, hkrati pa varčen in absolutno okoljsko sprejemljiv. Ob asistenci šeststopenjskega menjalnika in za dober stot nižji teži, kot jo ima predhodnica, je Corsa šeste generacije izjemno vodljiv, poskočen in za vožnjo prijazen avtomobil. Ne nazadnje: srebrna medalja je velikanski uspeh, pogosto za mnoge pomeni kar zlato.
Avtomobilska industrija se je morala začeti povezovati z različnimi ponudniki, ki, vsak po svoje, skušajo osvojiti delček avtomobila – dnevne sobe na štirih kolesih. Moderne tehnologije omogočajo, da različne vsebine pridejo v avtomobil, tudi tiste za zabavo. Med temi se je pred kratkim predstavil tudi Sony, ki poskuša s ponudbo svojih vsebin, predvsem v električnih avtomobilih. Računajo namreč, da bodo vozniki čas, ko bodo recimo polnili baterijo svojega avtomobila, lahko zapolnili tudi za spremljanje zabavnih vsebin, ki jih ponuja Sony.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Zgodovina prisotnosti deklet na razstavnih prostorih avtomobilskih salonov je dolga, tudi recimo motociklistične dirke si nismo mogli zamisliti brez mladenk z dežniki, ki so s prisotnostjo lepšala predštartno proceduro. Poglejmo danes na avtomobilske salone – recimo z moškimi očmi, ki ne gledajo (ali pa vsaj v preteklosti niso gledale) le avtomobilov, ampak razstavne prostore širše… Zakaj so se dekleta znašla ob avtomobilih, kdo jih je potem pogosto tudi pretirano razgalil.
Neveljaven email naslov