Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mazda CX30 je odličen posebnež

22.02.2020

Mazda CX30 je izjemno žlahten križanec, ki prinaša tudi revolucionarno tehnološko novost, bencinski agregat »skyactive x«, ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. Andrej Brglez matematično dokazuje, da smo z leti postali boljši vozniki, a nam seveda še vedno manjka tolerance in kulture na cesti. Citroen bo šel po sto letih spet z avtomobili čez Saharo, tokrat z električnimi, Nissan pa priporoča svoje električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem se razdraženi dojenčki hitro povsem umirijo.

Križanec, ki prinaša revolucionarno tehnološko novost. Bencinski agregat "skyactive x", ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo z dizelskim agregatom

Najprej k zadnjeuvrščenemu ali uvrščeni na letošnjem izboru za slovenski avto leta. Peto mesto ne pove skoraj nič o avtomobilu in vse o slovenskem avtomobilskem trgu ali kupni moči slovenskega voznika. Mazda CX30 je namreč odličen avto, ki ga je na dno finalistov potisnila le resničnost slovenskega avtomobilskega žepa. Veliko let je veljalo, da so japonski avtomobili kakovostni in dolgočasni. Zdaj niso več dolgočasni, oziroma postaja dolgočasna evropska konkurenca. Oblikovno Japonci rišejo ne le sveže in sodobne, temveč tudi avtomobile, ki v mnogočem narekujejo trende. Ko se je zdelo, da bodo križanci ostali to, kar pove ime, se pravi neposrečena zmes SUV-jev in limuzin, je oblikovanje Mazde CX-30 to trditev povsem na novo definiralo. Izčiščeno, skladno in sveže oblikovanje zunanjosti (v našem primeru z atraktivno rdečo) je pričaralo avtomobil, ki je oblikovno tako dosleden, kot so znale to biti kakšen Alfe v preteklih desetletjih. Notranjščina je sicer klasična, pod čemer razumemo Mazdino oblikovanje in materiale, ki jih je najti recimo v večji CX-5, zato pa je v novinki občutno več prostora kot v prav tako atraktivni, a precej manjši CX-3.

Sploh se zdi, da je CX-30 nastala, ker je sicer velik prodajni hit CX-3 pustil del trga nepokritega. Vsi elementi, potrebni za vožnjo, so vrhunski, ali pa vsaj v skladu z zadnjo modo in če smo zadnjič potarnali, da se nekateri elementi v modelih premium, kot recimo zapiranje vrat, počasi približujejo plebejskim navadam, je CX-30 žlahtna žival. Kljub pri – to je treba poudariti – sploh ne ekscesni ceni. Da so pri Mazdi rahli čudaki, vemo že nekaj časa – mislimo na trmasto vztrajanje, ko se odrekajo zmanjševanju prostornin motorja in dodajanju turbin; razvoj jim daje vsaj delno prav. Nove tehnologije so naredile bencinske agregate bolj okoljsko prijazne, vozniško privlačne, ne pa vedno tudi skromne pri porabi goriva. Mazda pa se je od trmoglavljenja z recimo dvolitrskimi bencinskimi agregati odmaknila tudi na sam rob tehnologije. V svojo blagovno znamko agregatov Skyactive, kjer so z optimizacijo in višanjem kompresijskih razmerij poskušali ujeti val motoroznanske sodobnosti, so pripeljali še enega posebneža. Pod imenom “skyactive x” so se domislili in izdelali agregat, ki naj bi s pomočjo prilagodljivega kompresijskega razmerja ob določenih voznih situacijah simuliral vožnjo, kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. V Mazdi CX-30, ki nam je bila zaupana za nekaj ovinkov, smo tak motor tudi preizkusili in, če dovolite, bomo o njem spregovorili enkrat v prihodnje. Za radijski medij so predavanja o motoroznanstvu precej duhamorna rabota, in ko nam ta revolucionarni agregat prekriža pot naslednjič, se mu bomo posvetili v celoti. Sploh ker se avtomobilska strokovna javnost do njega še ni v celoti opredelila.

V preteklih dneh smo že ugotavljali, kakšni smo Slovenci kot vozniki. Jasno je, da nam predvsem manjka pozornosti in kulture, da je na cesti preveč jeze in agresije. Je pa dejstvo, da smo z leti, desetletji kot vozniki kljub vsemu naredili velik korak naprej. Ker 95 odstotkov prometnih nesreč še vedno povzroči človeški faktor, res ni dvoma, da smo ljudje kljub vsemu še vedno središče problema in rešitev obenem. To potrjujeta statistika in tudi Andrej Brglez.

Leta 2022, sto let po prvem prečkanju Sahare z avtomobili, se bo Citroen vnovič lotil tega podviga v sklopu svoje E.POPEJE, oziroma prečkanja slavne puščave z električnimi avtomobili. Cilj je prevoziti zgodovinsko pot oziroma skupno 3170 km v 21 dneh, sodelovali pa bosta dve repliki goseničarjev iz prvega prečkanja: Scarabee d’Or (zlati skarabej), vozilo je enako originalu iz leta 1922, in pa Croissant d’Argent (zlati polmesec). Zraven bodo še električna vozila iz serijske proizvodnje za asistenco in še eno konceptno vozilo prihodnosti, seveda na električni pogon.

Ni prav malo staršev, ki pogosto vozijo svoje otroke z avtomobilom, da jih na ta način uspavajo. V glavnem so prepričani, da otroke v spanec zaziba premikanje vozila, v resnici pa jih med vožnjo najbolj uspavajo pomirjajoče zvočne frekvence motorja z notranjim izgorevanjem. Zdaj pa so se pri Nissanu domislili prve uspavanke brez izpustov na svetu. Gre za električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem zvočni posnetek ponazarja frekvence brnenja motorja z notranjim izgorevanjem, kar poustvari hipnotično zvočno okolje za razdražene dojenčke. Starši lahko svoj pametni telefon prek aplikacij povežejo z vozilom in tudi sami uživajo v uspavanki. Jaz upam, da nanje ne deluje tako kot na njihove otroke.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Mazda CX30 je odličen posebnež

22.02.2020

Mazda CX30 je izjemno žlahten križanec, ki prinaša tudi revolucionarno tehnološko novost, bencinski agregat »skyactive x«, ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. Andrej Brglez matematično dokazuje, da smo z leti postali boljši vozniki, a nam seveda še vedno manjka tolerance in kulture na cesti. Citroen bo šel po sto letih spet z avtomobili čez Saharo, tokrat z električnimi, Nissan pa priporoča svoje električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem se razdraženi dojenčki hitro povsem umirijo.

Križanec, ki prinaša revolucionarno tehnološko novost. Bencinski agregat "skyactive x", ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo z dizelskim agregatom

Najprej k zadnjeuvrščenemu ali uvrščeni na letošnjem izboru za slovenski avto leta. Peto mesto ne pove skoraj nič o avtomobilu in vse o slovenskem avtomobilskem trgu ali kupni moči slovenskega voznika. Mazda CX30 je namreč odličen avto, ki ga je na dno finalistov potisnila le resničnost slovenskega avtomobilskega žepa. Veliko let je veljalo, da so japonski avtomobili kakovostni in dolgočasni. Zdaj niso več dolgočasni, oziroma postaja dolgočasna evropska konkurenca. Oblikovno Japonci rišejo ne le sveže in sodobne, temveč tudi avtomobile, ki v mnogočem narekujejo trende. Ko se je zdelo, da bodo križanci ostali to, kar pove ime, se pravi neposrečena zmes SUV-jev in limuzin, je oblikovanje Mazde CX-30 to trditev povsem na novo definiralo. Izčiščeno, skladno in sveže oblikovanje zunanjosti (v našem primeru z atraktivno rdečo) je pričaralo avtomobil, ki je oblikovno tako dosleden, kot so znale to biti kakšen Alfe v preteklih desetletjih. Notranjščina je sicer klasična, pod čemer razumemo Mazdino oblikovanje in materiale, ki jih je najti recimo v večji CX-5, zato pa je v novinki občutno več prostora kot v prav tako atraktivni, a precej manjši CX-3.

Sploh se zdi, da je CX-30 nastala, ker je sicer velik prodajni hit CX-3 pustil del trga nepokritega. Vsi elementi, potrebni za vožnjo, so vrhunski, ali pa vsaj v skladu z zadnjo modo in če smo zadnjič potarnali, da se nekateri elementi v modelih premium, kot recimo zapiranje vrat, počasi približujejo plebejskim navadam, je CX-30 žlahtna žival. Kljub pri – to je treba poudariti – sploh ne ekscesni ceni. Da so pri Mazdi rahli čudaki, vemo že nekaj časa – mislimo na trmasto vztrajanje, ko se odrekajo zmanjševanju prostornin motorja in dodajanju turbin; razvoj jim daje vsaj delno prav. Nove tehnologije so naredile bencinske agregate bolj okoljsko prijazne, vozniško privlačne, ne pa vedno tudi skromne pri porabi goriva. Mazda pa se je od trmoglavljenja z recimo dvolitrskimi bencinskimi agregati odmaknila tudi na sam rob tehnologije. V svojo blagovno znamko agregatov Skyactive, kjer so z optimizacijo in višanjem kompresijskih razmerij poskušali ujeti val motoroznanske sodobnosti, so pripeljali še enega posebneža. Pod imenom “skyactive x” so se domislili in izdelali agregat, ki naj bi s pomočjo prilagodljivega kompresijskega razmerja ob določenih voznih situacijah simuliral vožnjo, kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. V Mazdi CX-30, ki nam je bila zaupana za nekaj ovinkov, smo tak motor tudi preizkusili in, če dovolite, bomo o njem spregovorili enkrat v prihodnje. Za radijski medij so predavanja o motoroznanstvu precej duhamorna rabota, in ko nam ta revolucionarni agregat prekriža pot naslednjič, se mu bomo posvetili v celoti. Sploh ker se avtomobilska strokovna javnost do njega še ni v celoti opredelila.

V preteklih dneh smo že ugotavljali, kakšni smo Slovenci kot vozniki. Jasno je, da nam predvsem manjka pozornosti in kulture, da je na cesti preveč jeze in agresije. Je pa dejstvo, da smo z leti, desetletji kot vozniki kljub vsemu naredili velik korak naprej. Ker 95 odstotkov prometnih nesreč še vedno povzroči človeški faktor, res ni dvoma, da smo ljudje kljub vsemu še vedno središče problema in rešitev obenem. To potrjujeta statistika in tudi Andrej Brglez.

Leta 2022, sto let po prvem prečkanju Sahare z avtomobili, se bo Citroen vnovič lotil tega podviga v sklopu svoje E.POPEJE, oziroma prečkanja slavne puščave z električnimi avtomobili. Cilj je prevoziti zgodovinsko pot oziroma skupno 3170 km v 21 dneh, sodelovali pa bosta dve repliki goseničarjev iz prvega prečkanja: Scarabee d’Or (zlati skarabej), vozilo je enako originalu iz leta 1922, in pa Croissant d’Argent (zlati polmesec). Zraven bodo še električna vozila iz serijske proizvodnje za asistenco in še eno konceptno vozilo prihodnosti, seveda na električni pogon.

Ni prav malo staršev, ki pogosto vozijo svoje otroke z avtomobilom, da jih na ta način uspavajo. V glavnem so prepričani, da otroke v spanec zaziba premikanje vozila, v resnici pa jih med vožnjo najbolj uspavajo pomirjajoče zvočne frekvence motorja z notranjim izgorevanjem. Zdaj pa so se pri Nissanu domislili prve uspavanke brez izpustov na svetu. Gre za električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem zvočni posnetek ponazarja frekvence brnenja motorja z notranjim izgorevanjem, kar poustvari hipnotično zvočno okolje za razdražene dojenčke. Starši lahko svoj pametni telefon prek aplikacij povežejo z vozilom in tudi sami uživajo v uspavanki. Jaz upam, da nanje ne deluje tako kot na njihove otroke.


19.12.2018

Izolirana uta za zaščito občutljivih pasjih ušes

Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…


12.12.2018

Prikazovalniki hitrosti umirjajo promet

Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.


05.12.2018

Na listju zdrsne kot na snegu

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.


28.11.2018

Veliki se ne dajo: Q8, X5 in GLE

Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.


14.11.2018

Marihuana – nevarnost za volanom

V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.


07.11.2018

Smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo

Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.


31.10.2018

Ustrezna varnostna razdalja tudi pozimi

Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.


24.10.2018

Kako pripraviti voznika in vozilo na zimo

Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.


17.10.2018

Promet je timsko delo

Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.


10.10.2018

Izpusti CO2 nižji, meritve realnejše

Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.


03.10.2018

Kako vozimo živali v avtomobilih?

Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.


26.09.2018

Golfov razred bi zdaj lahko bil focusov

V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino


19.09.2018

Kmalu se ne bomo več vozili vsak s svojim

Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.


12.09.2018

Na vpoklice vozil smo se navadili

V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.


05.09.2018

Kadilci vozijo cenejše avte

Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.


29.08.2018

Šolske poti bodo spet oživele

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.


22.08.2018

Spet jih bomo peljali v šolo

Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.


21.11.2018

Prihodnost samovozečih avtobusov

Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.


08.08.2018

Motorist je motorist tudi poleti

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.


01.08.2018

Ko avto sam parkira

V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov