Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Če bo vodik resno prodrl v te večje porabnike, potem se zna zgoditi, da ga bodo resneje jemali tudi v avtomobilski industriji
Elektrike imamo zadnje čase polna usta, je pa res, da se je zadnje čase res izjemno zgostil prihod električnih primerkov – tudi na naše dvorišče. Andrej Brglez pa poudarja, da je resna možnost, ki jo zadnje čase preizkušajo v letalih, ladjah, avtobusih in kamionih, tudi vodik, čeprav ima tudi svoje težave. Kakorkoli, če bo resno prodrl v te večje porabnike, potem se zna zgoditi, da ga bodo resneje jemali tudi v avtomobilski industriji.
Pa se za nekaj minut potopimo v skrivnostni svet poltovornjakov. Pred nekaj meseci so nam ljudje pri Fordu prišepnili, da so več kot zadovoljni s prodajo svojega poltovornjaka, imenovanega Ranger. Kako tudi ne bi bili; po vseh podatkih gre za najbolje prodajani poltovornjak v Evropi. Ob tem je seveda treba vedeti, da v domovini pickupov, ki je na oni strani Atlantika, Rangerja in druščino imenujejo "napol poltovornjake". Čistokrvni, poltovornjaki normalne velikosti, so v Ameriki večji stroji; pri Fordu na primer legendarni F- 150.
Na Slovenskem moramo biti vedno nekaj posebnega in Ranger se nam je prikupil v izpeljanki, imenovani "Reptor". Gre za izjemno atraktiven avto, ki je še najbliže dirkalnikom za vztrajnostne preizkušnje čez drn in strn ali pa za eno tistih zabavljaških tekmovanj, na katerih poltovornjaki na izjemno dolgih vzmeteh skačejo po stadionu kot žogice za ping pong. Na srečo pa so pri Fordu pomislili tudi na voznike, ki jim ni do tega, da bi se po svetu prevažali v pošasti iz "jurskega sveta", vseeno pa bi radi imeli kultiviran, zmogljiv in zanesljiv poltovornjak. Pri Fordu ga imajo … Imenuje se Ranger Wildtrak in si je od plenilskega prazgodovinskega brata sposodil predvsem agregat in menjalnik. Le dva litra dizelske tehnologije biturbo pridelata zajetnih157 kilovatov, ki pa se prav lepo zložijo na cestišče ob pomoči čisto novega desetstopenjskega menjalnika. Seveda ni treba poudarjati, da je priklopljivi štirikolesni pogon obvezna oprema. Ranger v opremi Wildtrak ne skriva svojih urbanih ambicij. Dvojna kabina je gnil kompromis; zadaj je prostora za podmladek do konca osnovne šole, keson, v starih časih največja primerjalna prednost pickupov, pa se s tem zmanjša do dolžine prtljažnega prostora malo ambicioznejšega karavana. V našem primeru je keson pred elementi varovala imenitna aluminijasta navojnica, a kaj, ko je njeno vložišče le še bolj zmanjšalo praktičnost kesona samega. Sicer pa je Ranger s tako opremo popolnoma primerljiv z vsemi drugimi sodobnimi vozili, saj ima prav vse asistenčne sisteme, ki jih zapoveduje sodobna avtomobilska moda. Ob njegovi mogočni podobi je, če seveda vklopimo razum, tudi poraba goriva spodobna, saj je mogoče doseči tudi manjše vrednosti od osmih litrov – to je za tri stote več kot dve toni težko vozilo odličen rezultat. In še to: wildtraka je na cesti lahko prepoznati. Vozi se v unikatni, le njemu namenjeni oranžni barvi.
Še o prenovljenem Citroenu C3, ki se je pripeljal v teh dneh. Gre za najbolj prodajan model te znamke, ki se je že do sedaj rad bahal s številnimi barvnimi kombinacijami – zdaj so število teh dvignili že na 97. Spremenjen je predvsem sprednji del, kjer izstopajo LED žarometi, ki so poslej v serijski opremi, v kateri je zdaj tudi nekaj več asistenčnih sistemov. Tudi znotraj je poudarek na živahni barvitosti, izstopajo tudi novi sedeži. Bencinska motorja sta na voljo ali z 61 ali z 81 kilovati, dizelski je 75 kilovatni, z močnejšim bencinskim je lahko tudi samodejni menjalnik. Cena za osnovni model s šibkejšim bencinskim motorjem je 11.500 evrov, a izkušnje v zadnjih letih povedo, da kupci večinoma segajo po bogatejši opremi Shine – s to je C3 za 800 evrov dražji.
Prihodnji teden se pripelje potrditev, da elektrika prihaja na velika vrata. Prihaja VW ID.3.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Če bo vodik resno prodrl v te večje porabnike, potem se zna zgoditi, da ga bodo resneje jemali tudi v avtomobilski industriji
Elektrike imamo zadnje čase polna usta, je pa res, da se je zadnje čase res izjemno zgostil prihod električnih primerkov – tudi na naše dvorišče. Andrej Brglez pa poudarja, da je resna možnost, ki jo zadnje čase preizkušajo v letalih, ladjah, avtobusih in kamionih, tudi vodik, čeprav ima tudi svoje težave. Kakorkoli, če bo resno prodrl v te večje porabnike, potem se zna zgoditi, da ga bodo resneje jemali tudi v avtomobilski industriji.
Pa se za nekaj minut potopimo v skrivnostni svet poltovornjakov. Pred nekaj meseci so nam ljudje pri Fordu prišepnili, da so več kot zadovoljni s prodajo svojega poltovornjaka, imenovanega Ranger. Kako tudi ne bi bili; po vseh podatkih gre za najbolje prodajani poltovornjak v Evropi. Ob tem je seveda treba vedeti, da v domovini pickupov, ki je na oni strani Atlantika, Rangerja in druščino imenujejo "napol poltovornjake". Čistokrvni, poltovornjaki normalne velikosti, so v Ameriki večji stroji; pri Fordu na primer legendarni F- 150.
Na Slovenskem moramo biti vedno nekaj posebnega in Ranger se nam je prikupil v izpeljanki, imenovani "Reptor". Gre za izjemno atraktiven avto, ki je še najbliže dirkalnikom za vztrajnostne preizkušnje čez drn in strn ali pa za eno tistih zabavljaških tekmovanj, na katerih poltovornjaki na izjemno dolgih vzmeteh skačejo po stadionu kot žogice za ping pong. Na srečo pa so pri Fordu pomislili tudi na voznike, ki jim ni do tega, da bi se po svetu prevažali v pošasti iz "jurskega sveta", vseeno pa bi radi imeli kultiviran, zmogljiv in zanesljiv poltovornjak. Pri Fordu ga imajo … Imenuje se Ranger Wildtrak in si je od plenilskega prazgodovinskega brata sposodil predvsem agregat in menjalnik. Le dva litra dizelske tehnologije biturbo pridelata zajetnih157 kilovatov, ki pa se prav lepo zložijo na cestišče ob pomoči čisto novega desetstopenjskega menjalnika. Seveda ni treba poudarjati, da je priklopljivi štirikolesni pogon obvezna oprema. Ranger v opremi Wildtrak ne skriva svojih urbanih ambicij. Dvojna kabina je gnil kompromis; zadaj je prostora za podmladek do konca osnovne šole, keson, v starih časih največja primerjalna prednost pickupov, pa se s tem zmanjša do dolžine prtljažnega prostora malo ambicioznejšega karavana. V našem primeru je keson pred elementi varovala imenitna aluminijasta navojnica, a kaj, ko je njeno vložišče le še bolj zmanjšalo praktičnost kesona samega. Sicer pa je Ranger s tako opremo popolnoma primerljiv z vsemi drugimi sodobnimi vozili, saj ima prav vse asistenčne sisteme, ki jih zapoveduje sodobna avtomobilska moda. Ob njegovi mogočni podobi je, če seveda vklopimo razum, tudi poraba goriva spodobna, saj je mogoče doseči tudi manjše vrednosti od osmih litrov – to je za tri stote več kot dve toni težko vozilo odličen rezultat. In še to: wildtraka je na cesti lahko prepoznati. Vozi se v unikatni, le njemu namenjeni oranžni barvi.
Še o prenovljenem Citroenu C3, ki se je pripeljal v teh dneh. Gre za najbolj prodajan model te znamke, ki se je že do sedaj rad bahal s številnimi barvnimi kombinacijami – zdaj so število teh dvignili že na 97. Spremenjen je predvsem sprednji del, kjer izstopajo LED žarometi, ki so poslej v serijski opremi, v kateri je zdaj tudi nekaj več asistenčnih sistemov. Tudi znotraj je poudarek na živahni barvitosti, izstopajo tudi novi sedeži. Bencinska motorja sta na voljo ali z 61 ali z 81 kilovati, dizelski je 75 kilovatni, z močnejšim bencinskim je lahko tudi samodejni menjalnik. Cena za osnovni model s šibkejšim bencinskim motorjem je 11.500 evrov, a izkušnje v zadnjih letih povedo, da kupci večinoma segajo po bogatejši opremi Shine – s to je C3 za 800 evrov dražji.
Prihodnji teden se pripelje potrditev, da elektrika prihaja na velika vrata. Prihaja VW ID.3.
Tranzicija v mobilnosti se napoveduje že nekaj časa, na različne načine. Nekatere spremembe se že dogajajo, druge se nakazujejo, kako hitro bo vse skupaj šlo, še ne vemo. Da se nekatere stvari (tudi v mobilnosti) prvič zgodijo v ZDA in potem pljusknejo v Evropo, tudi tega smo že vajeni. No, pred kratkim je prvi mož Forda na nek način napovedal, da bo spremenil način prodaje oziroma pritisnil na svoje prodajalce, ker so se razmere na trgu spremenile, prodajalci pa so se spretno prilagodili in predvsem občutno dvignili cene avtomobilom. A da bi Ford, ki je začel s prodajo preko posrednikov, zdaj odrezal roko, ki ga hrani, ne bo šlo, pravi Andrej Brglez.
Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi.
Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.
Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.
Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.
Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.
Neveljaven email naslov