Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Če bo vodik resno prodrl v te večje porabnike, potem se zna zgoditi, da ga bodo resneje jemali tudi v avtomobilski industriji
Elektrike imamo zadnje čase polna usta, je pa res, da se je zadnje čase res izjemno zgostil prihod električnih primerkov – tudi na naše dvorišče. Andrej Brglez pa poudarja, da je resna možnost, ki jo zadnje čase preizkušajo v letalih, ladjah, avtobusih in kamionih, tudi vodik, čeprav ima tudi svoje težave. Kakorkoli, če bo resno prodrl v te večje porabnike, potem se zna zgoditi, da ga bodo resneje jemali tudi v avtomobilski industriji.
Pa se za nekaj minut potopimo v skrivnostni svet poltovornjakov. Pred nekaj meseci so nam ljudje pri Fordu prišepnili, da so več kot zadovoljni s prodajo svojega poltovornjaka, imenovanega Ranger. Kako tudi ne bi bili; po vseh podatkih gre za najbolje prodajani poltovornjak v Evropi. Ob tem je seveda treba vedeti, da v domovini pickupov, ki je na oni strani Atlantika, Rangerja in druščino imenujejo "napol poltovornjake". Čistokrvni, poltovornjaki normalne velikosti, so v Ameriki večji stroji; pri Fordu na primer legendarni F- 150.
Na Slovenskem moramo biti vedno nekaj posebnega in Ranger se nam je prikupil v izpeljanki, imenovani "Reptor". Gre za izjemno atraktiven avto, ki je še najbliže dirkalnikom za vztrajnostne preizkušnje čez drn in strn ali pa za eno tistih zabavljaških tekmovanj, na katerih poltovornjaki na izjemno dolgih vzmeteh skačejo po stadionu kot žogice za ping pong. Na srečo pa so pri Fordu pomislili tudi na voznike, ki jim ni do tega, da bi se po svetu prevažali v pošasti iz "jurskega sveta", vseeno pa bi radi imeli kultiviran, zmogljiv in zanesljiv poltovornjak. Pri Fordu ga imajo … Imenuje se Ranger Wildtrak in si je od plenilskega prazgodovinskega brata sposodil predvsem agregat in menjalnik. Le dva litra dizelske tehnologije biturbo pridelata zajetnih157 kilovatov, ki pa se prav lepo zložijo na cestišče ob pomoči čisto novega desetstopenjskega menjalnika. Seveda ni treba poudarjati, da je priklopljivi štirikolesni pogon obvezna oprema. Ranger v opremi Wildtrak ne skriva svojih urbanih ambicij. Dvojna kabina je gnil kompromis; zadaj je prostora za podmladek do konca osnovne šole, keson, v starih časih največja primerjalna prednost pickupov, pa se s tem zmanjša do dolžine prtljažnega prostora malo ambicioznejšega karavana. V našem primeru je keson pred elementi varovala imenitna aluminijasta navojnica, a kaj, ko je njeno vložišče le še bolj zmanjšalo praktičnost kesona samega. Sicer pa je Ranger s tako opremo popolnoma primerljiv z vsemi drugimi sodobnimi vozili, saj ima prav vse asistenčne sisteme, ki jih zapoveduje sodobna avtomobilska moda. Ob njegovi mogočni podobi je, če seveda vklopimo razum, tudi poraba goriva spodobna, saj je mogoče doseči tudi manjše vrednosti od osmih litrov – to je za tri stote več kot dve toni težko vozilo odličen rezultat. In še to: wildtraka je na cesti lahko prepoznati. Vozi se v unikatni, le njemu namenjeni oranžni barvi.
Še o prenovljenem Citroenu C3, ki se je pripeljal v teh dneh. Gre za najbolj prodajan model te znamke, ki se je že do sedaj rad bahal s številnimi barvnimi kombinacijami – zdaj so število teh dvignili že na 97. Spremenjen je predvsem sprednji del, kjer izstopajo LED žarometi, ki so poslej v serijski opremi, v kateri je zdaj tudi nekaj več asistenčnih sistemov. Tudi znotraj je poudarek na živahni barvitosti, izstopajo tudi novi sedeži. Bencinska motorja sta na voljo ali z 61 ali z 81 kilovati, dizelski je 75 kilovatni, z močnejšim bencinskim je lahko tudi samodejni menjalnik. Cena za osnovni model s šibkejšim bencinskim motorjem je 11.500 evrov, a izkušnje v zadnjih letih povedo, da kupci večinoma segajo po bogatejši opremi Shine – s to je C3 za 800 evrov dražji.
Prihodnji teden se pripelje potrditev, da elektrika prihaja na velika vrata. Prihaja VW ID.3.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Če bo vodik resno prodrl v te večje porabnike, potem se zna zgoditi, da ga bodo resneje jemali tudi v avtomobilski industriji
Elektrike imamo zadnje čase polna usta, je pa res, da se je zadnje čase res izjemno zgostil prihod električnih primerkov – tudi na naše dvorišče. Andrej Brglez pa poudarja, da je resna možnost, ki jo zadnje čase preizkušajo v letalih, ladjah, avtobusih in kamionih, tudi vodik, čeprav ima tudi svoje težave. Kakorkoli, če bo resno prodrl v te večje porabnike, potem se zna zgoditi, da ga bodo resneje jemali tudi v avtomobilski industriji.
Pa se za nekaj minut potopimo v skrivnostni svet poltovornjakov. Pred nekaj meseci so nam ljudje pri Fordu prišepnili, da so več kot zadovoljni s prodajo svojega poltovornjaka, imenovanega Ranger. Kako tudi ne bi bili; po vseh podatkih gre za najbolje prodajani poltovornjak v Evropi. Ob tem je seveda treba vedeti, da v domovini pickupov, ki je na oni strani Atlantika, Rangerja in druščino imenujejo "napol poltovornjake". Čistokrvni, poltovornjaki normalne velikosti, so v Ameriki večji stroji; pri Fordu na primer legendarni F- 150.
Na Slovenskem moramo biti vedno nekaj posebnega in Ranger se nam je prikupil v izpeljanki, imenovani "Reptor". Gre za izjemno atraktiven avto, ki je še najbliže dirkalnikom za vztrajnostne preizkušnje čez drn in strn ali pa za eno tistih zabavljaških tekmovanj, na katerih poltovornjaki na izjemno dolgih vzmeteh skačejo po stadionu kot žogice za ping pong. Na srečo pa so pri Fordu pomislili tudi na voznike, ki jim ni do tega, da bi se po svetu prevažali v pošasti iz "jurskega sveta", vseeno pa bi radi imeli kultiviran, zmogljiv in zanesljiv poltovornjak. Pri Fordu ga imajo … Imenuje se Ranger Wildtrak in si je od plenilskega prazgodovinskega brata sposodil predvsem agregat in menjalnik. Le dva litra dizelske tehnologije biturbo pridelata zajetnih157 kilovatov, ki pa se prav lepo zložijo na cestišče ob pomoči čisto novega desetstopenjskega menjalnika. Seveda ni treba poudarjati, da je priklopljivi štirikolesni pogon obvezna oprema. Ranger v opremi Wildtrak ne skriva svojih urbanih ambicij. Dvojna kabina je gnil kompromis; zadaj je prostora za podmladek do konca osnovne šole, keson, v starih časih največja primerjalna prednost pickupov, pa se s tem zmanjša do dolžine prtljažnega prostora malo ambicioznejšega karavana. V našem primeru je keson pred elementi varovala imenitna aluminijasta navojnica, a kaj, ko je njeno vložišče le še bolj zmanjšalo praktičnost kesona samega. Sicer pa je Ranger s tako opremo popolnoma primerljiv z vsemi drugimi sodobnimi vozili, saj ima prav vse asistenčne sisteme, ki jih zapoveduje sodobna avtomobilska moda. Ob njegovi mogočni podobi je, če seveda vklopimo razum, tudi poraba goriva spodobna, saj je mogoče doseči tudi manjše vrednosti od osmih litrov – to je za tri stote več kot dve toni težko vozilo odličen rezultat. In še to: wildtraka je na cesti lahko prepoznati. Vozi se v unikatni, le njemu namenjeni oranžni barvi.
Še o prenovljenem Citroenu C3, ki se je pripeljal v teh dneh. Gre za najbolj prodajan model te znamke, ki se je že do sedaj rad bahal s številnimi barvnimi kombinacijami – zdaj so število teh dvignili že na 97. Spremenjen je predvsem sprednji del, kjer izstopajo LED žarometi, ki so poslej v serijski opremi, v kateri je zdaj tudi nekaj več asistenčnih sistemov. Tudi znotraj je poudarek na živahni barvitosti, izstopajo tudi novi sedeži. Bencinska motorja sta na voljo ali z 61 ali z 81 kilovati, dizelski je 75 kilovatni, z močnejšim bencinskim je lahko tudi samodejni menjalnik. Cena za osnovni model s šibkejšim bencinskim motorjem je 11.500 evrov, a izkušnje v zadnjih letih povedo, da kupci večinoma segajo po bogatejši opremi Shine – s to je C3 za 800 evrov dražji.
Prihodnji teden se pripelje potrditev, da elektrika prihaja na velika vrata. Prihaja VW ID.3.
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.
Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov