Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Z Andrejem Brglezom se sprašujeva, zakaj lani število prometnih nesreč ni bolj padlo, čeprav smo se vozili bistveno manj
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Lahki dostavniki imajo pri koncernu PSA dolgo in uspešno tradicijo, tako so verjetno pri Toyoti razmišljali, da ne bodo brcnili v temo, če se pri izdelavi tovrstnih vozil povežejo z renomiranim ponudnikom. Nastala je Toyota proace city verso, ki seveda še kako spominja na citroenov berlingo; drsna vrata na obeh straneh, ki so del družinskega paketa family, omogočajo lahek dostop do zadnjih sedežev, ki jim udobnost sicer kvari zelo pokončna postavitev naslonjal. Zadaj je v poltovorni različici, s katero smo se prevažali, namreč postavljena pregradna stena za tovor, ki potniško kabino ločuje od prtljažnika. To pa je prostor, ki marsikateremu uporabniku prinese obilo zadovoljstva. Ob prostornini kar 775 litrov so praktična in uporabna tudi velika dvižna vrata, ki lahko omogočijo piknik v deževnem vremenu (dvižen je lahko sicer tudi samo stekleni del), uporabna pa je tudi močna polica, ki zdrži veliko težo. Čeprav Japonska Toyota še kako prisega na hibridne pogone, pa so se v tem primeru odločili za francoski 1,5 litrski 96 kilovatni turbodizel, ki mu prav nič ne manjka in se dobro razume s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Toyotina različica francoskega enoprostornega dostavnika (če mu tako rečemo) je torej morda malce uglednejša in bolje opremljena od sorodstva, sicer pa po drugi strani vseeno malenkost manj natančno grajena in kvalitetna, kot so to druga toyotina vozila. Cena avtomobila je dobrih 23 tisočakov, a kupec ima možnost najema s preglednimi stroški, kar zna biti prednost pri izbiri.
Čeprav se vozniki ne strinjamo vedno z električnimi avtomobili in se električni avtomobili ne strinjajo vedno z vozniki, se vsa zadeva premika naprej. Dobesedno »v tišini.« Poglejmo Renaultov Zoe. Skoraj desetletje je že med nami in čeprav se od zunaj ni mnogo spremenil, je osvežena druga generacija tisoče kilovatov vstran od samih začetkov. Prvi električni Zoe je izgledal, kot da so ga Renaultovci sestavljali v prostem času, ali po kakšnem posebno uspelem pikniku… Danes je Zoe zrel avto, ki ima vse atribute sodobnih Renaultov. Osvežena zunanjost je sicer dobrodošla, a za pozornega voznika se kljub vsemu, največ spreminja v notranjosti. Materiali, komunikacijski vmesniki, celotno vzdušje avtomobila je v novih modelih ob boku ostalim Renaultom in v skladu z zahtevami sodobne avtomobilske mode. In če smo že pri vidnem ali nevidnem. V električnih avtomobilih je pod pokrovom skrito še več neznanega, saj nam je električno izrazoslovje, kljub sorazmerni enostavnosti same tehnologije, še vedno nekoliko tuje. Novo generacijo lahko poganja povsem nov agregat s kar 100 kilovati, ob tem, da stari 80 kilovatni še vedno ostaja v ponudbi. Tudi baterija, ali bolje rečeno baterijski sklop, ki je pri Renaultu prav lično zapakiran v skoraj celotno dno avtomobila, sprejme po novem občutno več soka. Za 52 kilovatov se ga nateče in to s pomočjo različnih polnilnih tehnik. Ob doplačilo zna Zoe goltati celo slap energije, ki teče iz 50 kilovatnih polnilnic. Električne vožnje smo se do danes že privadili in Zoe verno demonstrira vse njene dobre, kot tudi manj dobre plati. Tovarniško je avtonomen do skoraj 400 kilometrov in z razumnim voznikom, milo zimo in na za kamionskem voznem pasu, se je mogoče tej razdalji približati tudi v resničnem življenju.
Kar zadeva novi Citroen C4 in njegovo električno različico, so v teh dneh objavili tudi cenik. C4 z 1,2 litrskim 74 kilovatnim bencinskim motorjem stane nekaj več kot 18 tisočakov, dizel je slaba dva tisočaka dražji, C4 na električni pogon pa se na ceniku začne pri 35 tisočakih in pol – tu še niso upoštevane subvencija in popusti, sicer bi prišli na približno 27 tisočakov.
V teh dneh pa se je pripeljal tudi novi VW caddy. V novi generaciji se želi iz gospodarskega vozila čimbolj preleviti v družinskega prevoznika. Različica s krajšo medosno razdaljo je daljša in širša, tovorni furgon oziroma caddy cargo pa ima po novem malenkost manj prostora. Da se je povsem približal uporabnosti in udobnosti osebnih avtomobilov, dokazuje marsikaj, kar je povzel po novem golfu. Tako je zdaj tudi vanj kar občutno vdrla digitalizacija, vgrajujejo pa mu tudi kopico asistenčnih sistemov. Poganja ga (za zdaj) 1,5 litrski 84 kilovatni bencinski TSI, kasneje bo na voljo še 96 kilovatni in pa različica na stisnjen zemeljski plin. Dvolitrski dizelski TDI pa ponujajo s tremi različnimi močmi: 55, 75 ali 90 kilovatov, menjalniki so ročni ali samodejni, možna je tudi različica s štirikolesnim pogonom. Cene se začno pri nekaj več kot 22 tisočakih.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Z Andrejem Brglezom se sprašujeva, zakaj lani število prometnih nesreč ni bolj padlo, čeprav smo se vozili bistveno manj
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Lahki dostavniki imajo pri koncernu PSA dolgo in uspešno tradicijo, tako so verjetno pri Toyoti razmišljali, da ne bodo brcnili v temo, če se pri izdelavi tovrstnih vozil povežejo z renomiranim ponudnikom. Nastala je Toyota proace city verso, ki seveda še kako spominja na citroenov berlingo; drsna vrata na obeh straneh, ki so del družinskega paketa family, omogočajo lahek dostop do zadnjih sedežev, ki jim udobnost sicer kvari zelo pokončna postavitev naslonjal. Zadaj je v poltovorni različici, s katero smo se prevažali, namreč postavljena pregradna stena za tovor, ki potniško kabino ločuje od prtljažnika. To pa je prostor, ki marsikateremu uporabniku prinese obilo zadovoljstva. Ob prostornini kar 775 litrov so praktična in uporabna tudi velika dvižna vrata, ki lahko omogočijo piknik v deževnem vremenu (dvižen je lahko sicer tudi samo stekleni del), uporabna pa je tudi močna polica, ki zdrži veliko težo. Čeprav Japonska Toyota še kako prisega na hibridne pogone, pa so se v tem primeru odločili za francoski 1,5 litrski 96 kilovatni turbodizel, ki mu prav nič ne manjka in se dobro razume s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Toyotina različica francoskega enoprostornega dostavnika (če mu tako rečemo) je torej morda malce uglednejša in bolje opremljena od sorodstva, sicer pa po drugi strani vseeno malenkost manj natančno grajena in kvalitetna, kot so to druga toyotina vozila. Cena avtomobila je dobrih 23 tisočakov, a kupec ima možnost najema s preglednimi stroški, kar zna biti prednost pri izbiri.
Čeprav se vozniki ne strinjamo vedno z električnimi avtomobili in se električni avtomobili ne strinjajo vedno z vozniki, se vsa zadeva premika naprej. Dobesedno »v tišini.« Poglejmo Renaultov Zoe. Skoraj desetletje je že med nami in čeprav se od zunaj ni mnogo spremenil, je osvežena druga generacija tisoče kilovatov vstran od samih začetkov. Prvi električni Zoe je izgledal, kot da so ga Renaultovci sestavljali v prostem času, ali po kakšnem posebno uspelem pikniku… Danes je Zoe zrel avto, ki ima vse atribute sodobnih Renaultov. Osvežena zunanjost je sicer dobrodošla, a za pozornega voznika se kljub vsemu, največ spreminja v notranjosti. Materiali, komunikacijski vmesniki, celotno vzdušje avtomobila je v novih modelih ob boku ostalim Renaultom in v skladu z zahtevami sodobne avtomobilske mode. In če smo že pri vidnem ali nevidnem. V električnih avtomobilih je pod pokrovom skrito še več neznanega, saj nam je električno izrazoslovje, kljub sorazmerni enostavnosti same tehnologije, še vedno nekoliko tuje. Novo generacijo lahko poganja povsem nov agregat s kar 100 kilovati, ob tem, da stari 80 kilovatni še vedno ostaja v ponudbi. Tudi baterija, ali bolje rečeno baterijski sklop, ki je pri Renaultu prav lično zapakiran v skoraj celotno dno avtomobila, sprejme po novem občutno več soka. Za 52 kilovatov se ga nateče in to s pomočjo različnih polnilnih tehnik. Ob doplačilo zna Zoe goltati celo slap energije, ki teče iz 50 kilovatnih polnilnic. Električne vožnje smo se do danes že privadili in Zoe verno demonstrira vse njene dobre, kot tudi manj dobre plati. Tovarniško je avtonomen do skoraj 400 kilometrov in z razumnim voznikom, milo zimo in na za kamionskem voznem pasu, se je mogoče tej razdalji približati tudi v resničnem življenju.
Kar zadeva novi Citroen C4 in njegovo električno različico, so v teh dneh objavili tudi cenik. C4 z 1,2 litrskim 74 kilovatnim bencinskim motorjem stane nekaj več kot 18 tisočakov, dizel je slaba dva tisočaka dražji, C4 na električni pogon pa se na ceniku začne pri 35 tisočakih in pol – tu še niso upoštevane subvencija in popusti, sicer bi prišli na približno 27 tisočakov.
V teh dneh pa se je pripeljal tudi novi VW caddy. V novi generaciji se želi iz gospodarskega vozila čimbolj preleviti v družinskega prevoznika. Različica s krajšo medosno razdaljo je daljša in širša, tovorni furgon oziroma caddy cargo pa ima po novem malenkost manj prostora. Da se je povsem približal uporabnosti in udobnosti osebnih avtomobilov, dokazuje marsikaj, kar je povzel po novem golfu. Tako je zdaj tudi vanj kar občutno vdrla digitalizacija, vgrajujejo pa mu tudi kopico asistenčnih sistemov. Poganja ga (za zdaj) 1,5 litrski 84 kilovatni bencinski TSI, kasneje bo na voljo še 96 kilovatni in pa različica na stisnjen zemeljski plin. Dvolitrski dizelski TDI pa ponujajo s tremi različnimi močmi: 55, 75 ali 90 kilovatov, menjalniki so ročni ali samodejni, možna je tudi različica s štirikolesnim pogonom. Cene se začno pri nekaj več kot 22 tisočakih.
Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.
Ker vožnja v zelo gosti megli predstavlja veliko tveganje za varnost prometa, je DARS v zadnjem času izvedel več ukrepov, s katerimi želi povečati varnost ob zmanjšani vidljivosti. Pred dnevi so začeli testirati še sistem vidnega vodenja prometa v primeru megle na Golem vrhu – to je na odseku avtoceste med Senožečami in razcepom Nanos. Rdeče luči LED vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle. Ob manjši megli se luči zgolj vklopijo, ob gostejši pa utripajo in s tem dodatno opozarjajo voznika na večjo previdnost in zbranost. LED-smernike bo DARS uporabljal tudi za opozarjanje na močno burjo, ki je tudi značilna za ta odsek in je prav tako nevaren pojav za udeležence v prometu.
Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…
Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.
Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.
Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.
Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.
Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.
Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.
Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.
Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.
V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.
Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.
Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Neveljaven email naslov