Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ni vse v elektriki

02.10.2021

Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.

Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb

Kaj pomeni avtomobilska industrija v Nemčiji in posredno tudi v Evropi, je znano. Spomnim se leta nazaj, ko je bil alfa in omega v koncernu VW gospod Piech, takrat je bilo javno znano, da lahko pokliče kanclerja kadarkoli in mu razloži, kako in kaj bi bilo treba, tako močna panoga je to tam. Podobno je bilo tudi za časa vladavine kanclerke Merklove, ki pa je interes oziroma usmeritev nemških avtomobilskih proizvajalcev in ponudnikov iz ZDA, ki so bile dolga leta najbolj pomembno tuje tržišče za Nemčijo, preusmerila na Kitajsko, ki je bila lačna nemških proizvodov. A zdaj se stvari spreminjajo. Tudi Nemčija se je zelo močno usmerila v razvoj in proizvodnjo električnih avtomobilov, a na tem področju so Kitajci izjemno močni in tudi Andrej Brglez se sprašuje, kaj bi se lahko zgodilo v bližnji prihodnosti – ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod…

Novi renaultov model conquest, ki se po večini drugih trgov imenuje arkana, je eden tistih avtomobilov, ki ga težko uvrstimo v določen segment avtomobilov, je pač nekaj posebnega, recimo, da nas še najbolj spominja na novi  Citroenov C4. Sicer se baha z 20 centimetrsko oddaljenostjo od tal, kar zagotavlja malce bolj sproščeno vožnjo po manj prijaznih terenih (štirikolesnega pogona ni na voljo), a križanec s kupejevsko streho se vseeno bolj cestni kot terenski. Avtomobil je dolg dobre 4 metre in pol, kar zagotavlja prostorno notranjost, več kot 500 litrski prtljažnih pa je zaradi velikih dvižnih vrat zelo enostavno dostopen. Conquest je opremljen z večino pomagal, ki jih voznik potrebuje za varnejšo in udobnejšo vožnjo, v bistvu je počutje za volanom bolj ali manj znano iz drugih meganov. Kar zadeva pogonske možnosti, so se pri Renaultu odločili, da bo conquest prvi megane brez dizla. Vgrajujejo 1.3 litrski bencinski motor z blago hibridno tehnologijo, druga možnost pa je hibridni pogon – se pravi kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja, ki ponudi 106 kilovatov sistemske moči. Avtomobil je nekaj malega sposoben peljati tudi samo na elelktriko. Še to povejmo – vse različice conquesta so pri nas serijsko opremljene s samodejnim menjalnikom. Cene za model conquest se začno pri nekaj več kot 23 tisočakih, kar pomeni, da je nekaj tisočakov dražji v primerjavi s kombilimuzino ali karavanskim grandtourjem.

O prihodu še enega Hyundaievega križanca smo pred časom že poročali, zdaj smo bayona spoznali še nekoliko podrobneje. Nastal je na podlagi modela i20, a so ga oblikovali nekoliko bolj drzno, je pa tudi daljši in seveda nekaj centimetrov višji. To se pozna tudi pri prostoru za potnike in prtljažniku, ki je z več kot 400 litri med prostornejšimi. Tudi bayon je seveda v dobršni meri digitaliziran, a smo se spet prepričali, da so nekatera mehanska stikala, ki so ostala, še vedno dobrodošla in praktična. Motorna paleta je – pričakovano samo bencinska. Testni avtomobil je poganjal litrski trivaljnik s prisilnim polnjenjem, ki zmore 88 kilovatov moči. Agregatu, ki omogoča živahno vožnjo, pomaga malce zmanjševati škodljive izpuste inteligentni 6-stopenjski ročni menjalnik, pomoč pri tem pa daje tudi blaga hibridna tehnologija, ki za uporabnika tako ni zaznavna, jo pa srečamo tako rekoč že na vsakem koraku. Hyundai bayon, ki je sicer kakšen centimeter manjši v primerjavi s sorodnico kono, je torej še popestril paleto Hyundaievih križancev oziroma športnih terencev. Osnovni model je na voljo za 15 tisočakov in pol,  testni z omenjenim motorjem in višjim nivojem opreme pa kljub popustu ne more pod 20 tisočakov. Hyundai pa že pošilja na tržišče tudi električnega novinca, ki smo ga spoznali ravno v teh dneh.

Hyundaijev prvi model nove podznamke ioniq prihaja med konkurente kot so VW ID.3 in ID.4, Škoda enyaq in Ford mustang mach-e. Na videz ioniq 5 izgleda kar malo futuristično, sicer pa gre za izjemno prostorno vozilo, kar napoveduje kar trimetrska medosna razdalja. Zadnja klop je vzdolžno pomična za bodrih 13 centimetrov, naslonjala prednjih sedežev je možno popolnoma poklopiti, prtljažnik v osnovi meri 527 litrov.  Notranjost je seveda digitalna, v njej sta nameščena dva 12-palčna zaslona, projicirni zaslon na vetrobranskem steklu je velik kar 44 palcev. Ioniq 5 je prav gotovo med najnaprednejšimi vozili ta hip, tudi kar zadeva asistenčne sisteme za varnost. Omogoča drugo stopnjo avtonomne vožnje. Osnovni zadaj vgrajeni motor z manjšo baterijo zmore 125 kilovatov moči, z večjo pa 160. Obe bateriji sta z dvema elektromotorjema na voljo tudi za štirikolesno gnani ioniq 5 – moč je ali 173 ali pa 225 kilovatov. Ioniqu 5 je omogočen tudi dostop do hitrih 350-kilovatnih polnilnic Ionity, kje je dovolj 18 minut, da se baterija napolni z 10 do 80 odstotkov kapacitete, torej je za 100 kilometrov vožnje dovolj le pet minut polnjenja. Večja baterija naj bi napolnjena omogočala doseg do 481 kilometrov. Še ena zanimivost – ioniq 5 je opremljen tudi z zunanjo polnilnico, na katero lahko priklopimo več električnih naprav. Še cena – ta se (brez vštete finančne vzpodbude) začne pri 43.500 evrih. Prihodnje leto pride limuzina ioniq 6, nato pa še velik športni terenec ioniq 7.

Pred dnevi pa se je k nam pripeljal še en nov električni avtomobil, in sicer iz Stuttgarta. Gre za najmanjšega, torej za vstopni model v seriji Mercedes-Benzovih električnih vozil z oznako EQA, kar pomeni povezavo z modelom GLA. Na cesti ga bomo prepoznali po svetlobnem pasu med žarometoma, zadaj pa so čez celotno širino avtomobila razpotegnjene luči. V notranjosti izstopa prikazovalnik, sestavljen iz dveh velikih digitalnih zaslonov, prtljažnik je zaradi pogonske zasnove v primerjavi z modelom GLA nekoliko manjši. Osnovni je EQA 250, ki ponuja 140 kilovatov moči, štirikolesno gnana pa sta EQA 300 in EQA 350 4Matic, ki zmoreta 169 oziroma 215 kilovatov. Na hitri polnilnici bomo baterijo do 80 odstotkov kapacitete napolnili v pol ure, doseg s polno baterijo pa naj bi bil 426 kilometrov. Cene se začnejo pri 55.200 evrih – brez upoštevanja subvencije. Tudi slovenskim uporabnikom bo kmalu na voljo storitev Mercedes Me Charge, ki bo poenostavila polnjenje z elektriko na javnih polnilnicah.

 

 


Avtomobilsko prometne minute

867 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Ni vse v elektriki

02.10.2021

Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.

Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb

Kaj pomeni avtomobilska industrija v Nemčiji in posredno tudi v Evropi, je znano. Spomnim se leta nazaj, ko je bil alfa in omega v koncernu VW gospod Piech, takrat je bilo javno znano, da lahko pokliče kanclerja kadarkoli in mu razloži, kako in kaj bi bilo treba, tako močna panoga je to tam. Podobno je bilo tudi za časa vladavine kanclerke Merklove, ki pa je interes oziroma usmeritev nemških avtomobilskih proizvajalcev in ponudnikov iz ZDA, ki so bile dolga leta najbolj pomembno tuje tržišče za Nemčijo, preusmerila na Kitajsko, ki je bila lačna nemških proizvodov. A zdaj se stvari spreminjajo. Tudi Nemčija se je zelo močno usmerila v razvoj in proizvodnjo električnih avtomobilov, a na tem področju so Kitajci izjemno močni in tudi Andrej Brglez se sprašuje, kaj bi se lahko zgodilo v bližnji prihodnosti – ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod…

Novi renaultov model conquest, ki se po večini drugih trgov imenuje arkana, je eden tistih avtomobilov, ki ga težko uvrstimo v določen segment avtomobilov, je pač nekaj posebnega, recimo, da nas še najbolj spominja na novi  Citroenov C4. Sicer se baha z 20 centimetrsko oddaljenostjo od tal, kar zagotavlja malce bolj sproščeno vožnjo po manj prijaznih terenih (štirikolesnega pogona ni na voljo), a križanec s kupejevsko streho se vseeno bolj cestni kot terenski. Avtomobil je dolg dobre 4 metre in pol, kar zagotavlja prostorno notranjost, več kot 500 litrski prtljažnih pa je zaradi velikih dvižnih vrat zelo enostavno dostopen. Conquest je opremljen z večino pomagal, ki jih voznik potrebuje za varnejšo in udobnejšo vožnjo, v bistvu je počutje za volanom bolj ali manj znano iz drugih meganov. Kar zadeva pogonske možnosti, so se pri Renaultu odločili, da bo conquest prvi megane brez dizla. Vgrajujejo 1.3 litrski bencinski motor z blago hibridno tehnologijo, druga možnost pa je hibridni pogon – se pravi kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja, ki ponudi 106 kilovatov sistemske moči. Avtomobil je nekaj malega sposoben peljati tudi samo na elelktriko. Še to povejmo – vse različice conquesta so pri nas serijsko opremljene s samodejnim menjalnikom. Cene za model conquest se začno pri nekaj več kot 23 tisočakih, kar pomeni, da je nekaj tisočakov dražji v primerjavi s kombilimuzino ali karavanskim grandtourjem.

O prihodu še enega Hyundaievega križanca smo pred časom že poročali, zdaj smo bayona spoznali še nekoliko podrobneje. Nastal je na podlagi modela i20, a so ga oblikovali nekoliko bolj drzno, je pa tudi daljši in seveda nekaj centimetrov višji. To se pozna tudi pri prostoru za potnike in prtljažniku, ki je z več kot 400 litri med prostornejšimi. Tudi bayon je seveda v dobršni meri digitaliziran, a smo se spet prepričali, da so nekatera mehanska stikala, ki so ostala, še vedno dobrodošla in praktična. Motorna paleta je – pričakovano samo bencinska. Testni avtomobil je poganjal litrski trivaljnik s prisilnim polnjenjem, ki zmore 88 kilovatov moči. Agregatu, ki omogoča živahno vožnjo, pomaga malce zmanjševati škodljive izpuste inteligentni 6-stopenjski ročni menjalnik, pomoč pri tem pa daje tudi blaga hibridna tehnologija, ki za uporabnika tako ni zaznavna, jo pa srečamo tako rekoč že na vsakem koraku. Hyundai bayon, ki je sicer kakšen centimeter manjši v primerjavi s sorodnico kono, je torej še popestril paleto Hyundaievih križancev oziroma športnih terencev. Osnovni model je na voljo za 15 tisočakov in pol,  testni z omenjenim motorjem in višjim nivojem opreme pa kljub popustu ne more pod 20 tisočakov. Hyundai pa že pošilja na tržišče tudi električnega novinca, ki smo ga spoznali ravno v teh dneh.

Hyundaijev prvi model nove podznamke ioniq prihaja med konkurente kot so VW ID.3 in ID.4, Škoda enyaq in Ford mustang mach-e. Na videz ioniq 5 izgleda kar malo futuristično, sicer pa gre za izjemno prostorno vozilo, kar napoveduje kar trimetrska medosna razdalja. Zadnja klop je vzdolžno pomična za bodrih 13 centimetrov, naslonjala prednjih sedežev je možno popolnoma poklopiti, prtljažnik v osnovi meri 527 litrov.  Notranjost je seveda digitalna, v njej sta nameščena dva 12-palčna zaslona, projicirni zaslon na vetrobranskem steklu je velik kar 44 palcev. Ioniq 5 je prav gotovo med najnaprednejšimi vozili ta hip, tudi kar zadeva asistenčne sisteme za varnost. Omogoča drugo stopnjo avtonomne vožnje. Osnovni zadaj vgrajeni motor z manjšo baterijo zmore 125 kilovatov moči, z večjo pa 160. Obe bateriji sta z dvema elektromotorjema na voljo tudi za štirikolesno gnani ioniq 5 – moč je ali 173 ali pa 225 kilovatov. Ioniqu 5 je omogočen tudi dostop do hitrih 350-kilovatnih polnilnic Ionity, kje je dovolj 18 minut, da se baterija napolni z 10 do 80 odstotkov kapacitete, torej je za 100 kilometrov vožnje dovolj le pet minut polnjenja. Večja baterija naj bi napolnjena omogočala doseg do 481 kilometrov. Še ena zanimivost – ioniq 5 je opremljen tudi z zunanjo polnilnico, na katero lahko priklopimo več električnih naprav. Še cena – ta se (brez vštete finančne vzpodbude) začne pri 43.500 evrih. Prihodnje leto pride limuzina ioniq 6, nato pa še velik športni terenec ioniq 7.

Pred dnevi pa se je k nam pripeljal še en nov električni avtomobil, in sicer iz Stuttgarta. Gre za najmanjšega, torej za vstopni model v seriji Mercedes-Benzovih električnih vozil z oznako EQA, kar pomeni povezavo z modelom GLA. Na cesti ga bomo prepoznali po svetlobnem pasu med žarometoma, zadaj pa so čez celotno širino avtomobila razpotegnjene luči. V notranjosti izstopa prikazovalnik, sestavljen iz dveh velikih digitalnih zaslonov, prtljažnik je zaradi pogonske zasnove v primerjavi z modelom GLA nekoliko manjši. Osnovni je EQA 250, ki ponuja 140 kilovatov moči, štirikolesno gnana pa sta EQA 300 in EQA 350 4Matic, ki zmoreta 169 oziroma 215 kilovatov. Na hitri polnilnici bomo baterijo do 80 odstotkov kapacitete napolnili v pol ure, doseg s polno baterijo pa naj bi bil 426 kilometrov. Cene se začnejo pri 55.200 evrih – brez upoštevanja subvencije. Tudi slovenskim uporabnikom bo kmalu na voljo storitev Mercedes Me Charge, ki bo poenostavila polnjenje z elektriko na javnih polnilnicah.

 

 


20.03.2021

Gume so velika grožnja okolju

Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.


06.03.2021

Vsako leto imate lahko novega

Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.


27.02.2021

Da le ne svinjajo po našem vrtu

Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.


20.02.2021

Avtomobilski proizvajalci - nekoč sovražniki, zdaj bratje

Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.


13.02.2021

Hitrost včeraj, danes in jutri

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.


06.02.2021

Trump z lamborghinijem, Biden z vlakom

Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.


30.01.2021

Manj prevoženih kilometrov ne pomeni manj nesreč

Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.


23.01.2021

Slovenci še vedno kupujemo za sosedove oči

Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.


16.01.2021

Krivca za četrtino manjšo prodajo poznamo

Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.


09.01.2021

Pet finalistov za Slovenski avto leta

Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.


02.01.2021

Mobilna novoletna poslanica

Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«


26.12.2020

Tudi v avtomobilski industriji se čuti posledice

Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.


19.12.2020

Trezni za volanom – mladi so nam lahko za vzor

Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.


12.12.2020

Moralna teža avtomobila

Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.


05.12.2020

Elektrika v kamionih je čisto druga zgodba

Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?


28.11.2020

Po dizlih emisijska afera tudi pri hibridih

Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.


21.11.2020

Manj davka in nižje kazni

Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.


14.11.2020

Trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo

V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.


07.11.2020

Cesto osvetljujejo vse daljši avtomobilski žarometi

Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.


31.10.2020

Za več varnosti bi se morali razkriti

V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov