Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Da je infrastruktura problematična, potrjuje tudi Stephan Herbst, ki je pri Toyoti vodja programa vodikovega pogona in ki je spremljal Toyoto mirai na obisku v Sloveniji
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Danes se za nekaj trenutkov posvetimo dvema vznemirljivima avtomobiloma, ki domujeta pod isto bavarsko streho. Prvi je Mini. Tokrat nas je zapeljal trivratni model One First Edition, ki je prirejen posebej za naš trg. Poganja ga trivaljni 1,5 litrski turbo bencinski motor s 55 kilovati moči, ki je povezan s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Priznamo lahko, da je avtomobil tudi s tem najšibkejšim agregatom še vedno dovolj živahen in ohranja dobršen del dinamike, ki je značilna za ta ikonični avtomobil. Atraktivni videz poudarjajo LED žarometi in zadnje LED luči v obliki Union Jack, sicer pa je Mini 20 let po vstopu na trg v moderni generaciji že v osnovi opremljen dokaj bogato, kar od premijskega avtomobila tudi pričakujemo. Karizmatičen avtomobil, ki zna povedati tudi s ceno, kam spada, je v tej prirejeni ponudbi vseeno dostopnejši – na voljo je za 18 tisočakov. Kmalu nas obišče še električni Mini.
BMW je na tržišče poslal štirico, ki omogoča vožnjo zgoraj brez. Platnena streha se dvigne oziroma pospravi v 18 sekundah – s pomočjo elektrike seveda, lahko tudi med vožnjo do hitrosti 50 km/h. Poudariti je treba, da je streha odlično izolirana in da je počutje v kabini povsem primerljivo s tistim pod trdno streho. Ko pa se vozimo zgoraj brez, pa je to za nekatere tako in tako neponovljivo doživetje. No, posebno doživetje z avtomobilom z oznako M 440i je tudi sicer. Označba pove, da je vozilo opremljeno s trilitrskim turbobencinskim šestvaljnikom z 275 kilovati moči. Avtomobil je torej lahko zelo športen in glasen (hitrost do 100 km/h doseže v manj kot petih sekundah), v varčnem režimu pa tudi zelo tih in prijazen. Osemstopenjski samodejni menjalnik smo že pohvalili, za še bolj zanesljivo obnašanje vozila pa skrbi še štirikolesni pogon Xdrive.
Brezhibno izdelan nemški prestižnež ima – podobno kot tudi ostalo sorodstvo z oznako BMW – praktično samo eno pomanjkljivost: ceno. Če osnovnemu, ki stane 75 tisočakov, dodajo še nekaj priboljškov, recimo večja platišča, še bolj vrhunsko ozvočenje, aktivno prezračevanje sprednjih sedežev in še kakšno malenkost, cena naraste na 90 tisočakov.
Ne prehitro dvigovati nosu, če gremo zdaj iz Nemčije na Kitajsko. Da so tamkajšnji proizvajalci in ponudniki električnih vozil uspešni in prodorni, smo že večkrat omenjali. S pomočjo Planet Solarja, ki se ukvarja s ponudbo sončnih elektrarn in električnih polnilnih postaj, so k nam začela prihajati električna vozila kitajskih proizvajalcev. Pred časom smo že spoznali MG ZS, zdaj imajo v ponudbi še večjega športnega terenca MG marvel, pa dostavno vozilo maxus in še enega športnega terenca znamke Aiways. Prihodnje leto imajo v načrtu pri nas prodati več sto vozil. Kitajci na elektriko torej prihajajo.
Pijančki za volanom. Kako jih prestaviti na zadnje sedeže? Za konec še o iniciativi Heroji furajo v pižamah, ki gre v peto leto in v kateri imajo glavno besedo mladi. Mladi vozniki med 15. in 24. letom starosti so namreč v nekaj letih naredili izjemen napredek in niso več v vrhu med povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola v Sloveniji. Zdaj so to tisti med 35. in 44. letom starosti, pripoveduje David Razboršek iz Zavoda Vozim. Zagnali so tudi novo kampanjo "Herojski vau'čer" in želijo, da bi ta preplavil splet. Herojski vau'čer lahko ustvari vsak sam na www.heroji.si in ga podari najbližjim z iskrenim pozivom, da ga lahko pokličejo kadarkoli, ko bo potreboval varen prevoz domov.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Da je infrastruktura problematična, potrjuje tudi Stephan Herbst, ki je pri Toyoti vodja programa vodikovega pogona in ki je spremljal Toyoto mirai na obisku v Sloveniji
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Danes se za nekaj trenutkov posvetimo dvema vznemirljivima avtomobiloma, ki domujeta pod isto bavarsko streho. Prvi je Mini. Tokrat nas je zapeljal trivratni model One First Edition, ki je prirejen posebej za naš trg. Poganja ga trivaljni 1,5 litrski turbo bencinski motor s 55 kilovati moči, ki je povezan s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Priznamo lahko, da je avtomobil tudi s tem najšibkejšim agregatom še vedno dovolj živahen in ohranja dobršen del dinamike, ki je značilna za ta ikonični avtomobil. Atraktivni videz poudarjajo LED žarometi in zadnje LED luči v obliki Union Jack, sicer pa je Mini 20 let po vstopu na trg v moderni generaciji že v osnovi opremljen dokaj bogato, kar od premijskega avtomobila tudi pričakujemo. Karizmatičen avtomobil, ki zna povedati tudi s ceno, kam spada, je v tej prirejeni ponudbi vseeno dostopnejši – na voljo je za 18 tisočakov. Kmalu nas obišče še električni Mini.
BMW je na tržišče poslal štirico, ki omogoča vožnjo zgoraj brez. Platnena streha se dvigne oziroma pospravi v 18 sekundah – s pomočjo elektrike seveda, lahko tudi med vožnjo do hitrosti 50 km/h. Poudariti je treba, da je streha odlično izolirana in da je počutje v kabini povsem primerljivo s tistim pod trdno streho. Ko pa se vozimo zgoraj brez, pa je to za nekatere tako in tako neponovljivo doživetje. No, posebno doživetje z avtomobilom z oznako M 440i je tudi sicer. Označba pove, da je vozilo opremljeno s trilitrskim turbobencinskim šestvaljnikom z 275 kilovati moči. Avtomobil je torej lahko zelo športen in glasen (hitrost do 100 km/h doseže v manj kot petih sekundah), v varčnem režimu pa tudi zelo tih in prijazen. Osemstopenjski samodejni menjalnik smo že pohvalili, za še bolj zanesljivo obnašanje vozila pa skrbi še štirikolesni pogon Xdrive.
Brezhibno izdelan nemški prestižnež ima – podobno kot tudi ostalo sorodstvo z oznako BMW – praktično samo eno pomanjkljivost: ceno. Če osnovnemu, ki stane 75 tisočakov, dodajo še nekaj priboljškov, recimo večja platišča, še bolj vrhunsko ozvočenje, aktivno prezračevanje sprednjih sedežev in še kakšno malenkost, cena naraste na 90 tisočakov.
Ne prehitro dvigovati nosu, če gremo zdaj iz Nemčije na Kitajsko. Da so tamkajšnji proizvajalci in ponudniki električnih vozil uspešni in prodorni, smo že večkrat omenjali. S pomočjo Planet Solarja, ki se ukvarja s ponudbo sončnih elektrarn in električnih polnilnih postaj, so k nam začela prihajati električna vozila kitajskih proizvajalcev. Pred časom smo že spoznali MG ZS, zdaj imajo v ponudbi še večjega športnega terenca MG marvel, pa dostavno vozilo maxus in še enega športnega terenca znamke Aiways. Prihodnje leto imajo v načrtu pri nas prodati več sto vozil. Kitajci na elektriko torej prihajajo.
Pijančki za volanom. Kako jih prestaviti na zadnje sedeže? Za konec še o iniciativi Heroji furajo v pižamah, ki gre v peto leto in v kateri imajo glavno besedo mladi. Mladi vozniki med 15. in 24. letom starosti so namreč v nekaj letih naredili izjemen napredek in niso več v vrhu med povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola v Sloveniji. Zdaj so to tisti med 35. in 44. letom starosti, pripoveduje David Razboršek iz Zavoda Vozim. Zagnali so tudi novo kampanjo "Herojski vau'čer" in želijo, da bi ta preplavil splet. Herojski vau'čer lahko ustvari vsak sam na www.heroji.si in ga podari najbližjim z iskrenim pozivom, da ga lahko pokličejo kadarkoli, ko bo potreboval varen prevoz domov.
Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.
Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.
Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.
Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Neveljaven email naslov