Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili francoskemu baročnemu skladatelju in flavtistu Michelu de la Barru.
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili francoskemu baročnemu skladatelju in flavtistu Michelu de la Barru.
Avstrijski baročni mojster Johann Heinrich Schmelzer se je rodil blizu Melka, a je že kot najstnik deloval na Dunaju. Sprva je bil nekaj časa cinkist v glasbeni kapeli dunajske stolnice, zgodaj pa je začel igrati tudi violino v dvornem orkestru. Kmalu je zaslovel kot izreden virtuoz na tem glasbilu in neki sodobnik ga je opisal kot »enega najslavnejših in najboljših violinistov v vsej Evropi«. Med njegovimi učenci je bil verjetno tudi Heinrich Ignaz Franz Biber, ki je zaslovel kot eden največjih in najbolj ekstravagantnih violinskih virtuozov svojega časa. Skladatelja med drugim druži smisel za programsko glasbo in rabo ljudskih melodij.
Glasbeniki, ki se spremljajo sami, so za poslušalce pogosto prav posebej očarljivi. Tisti, ki pojejo ob lastni spremljavi, dajejo občutek posebne intimnosti in povezanosti s poslušalci. Kakor da so zvoki glasu in glasbila, ki izvirajo od enega samega človeka, vabilo poslušalcem, naj se pozorno približajo in doživijo, kako glasbenik položi vse karte na mizo. To je hkrati dejanje ranljivosti in izrazne moči. Podoben občutek neposrednosti je nemara poskušal opisati tudi Baldassare Castiglione v svoji knjigi Dvorjan iz leta 1528, ko eden njegovih likov trdi, da »cantar alla viola« — petje ob lastni spremljavi na godalu ali brenkalu — ugaja bolj kakor petje v ansamblu. Castiglione piše: »Še veliko lepše pa je peti ob violi, saj je takrat vsa sladkost zajeta v solističnem glasu, tako da z veliko večjo pozornostjo opazujemo in slišimo lepo maniro in melodijo, saj so ušesa zaposlena z enim samim glasom in lažje zaznamo tudi najmanjšo napako. Drugače je v ansamblu, ko eden pomaga drugemu.«
Neveljaven email naslov