Pred kratkim objavljena mednarodna študija razvoja možganov in drugih razvojnih potencialov pri otrocih, ki odraščajo v romunskih sirotišnicah, je pokazala, da socialna depriviligiranost resno in dolgoročno vpliva na razvoj otrok iz socialnega roba. Morda se zdi absurdno primerjati tiste razmere s temi, v katerih živijo nekateri otroci na skrajnem socialnem robu pri nas, vendar pediatrinja dr. Tina Bregant pravi, da bi morali biti veliko bolj pozorni na to, kakšne dolgoročne posledice prinaša dejstvo, da otroci živijo v nenehnem stresu, v družinah, paraliziranih od strahu pred izgubo doma in ob neprimerni prehrani.

Socialna deprivilegiranost je diagnoza, ki so jo nazadnje postavljali po drugi svetovni vojni. Zdaj jo spet!

Na začetku leta so v ugledni ameriški znanstveni publikaciji JAMA objavili rezultate vrsto let trajajoče študije – pokazala je, da so otroci, ki so življenje preživeli v romunskih sirotišnicah, imeli ne le psihične, ampak merljive in nepopravljive fizične posledice tudi za razvoj možganov. Čeprav se zdi, da je nemogoča primerjava razmer v tako skrajnem prostoru odraščanja, kot so romunske sirotišnice, z razmerami, v katerih pri nas odraščajo otroci iz zelo revnih družin, so dejstva drugačna.

“Pomanjkanje v sedanjosti bo tudi pri nas izdajalo visoke račune v prihodnosti,” je prepričana dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevroznanosti z Univerzitetnega rehabilitacijskega Inštituta Republike Slovenije – Soča v Ljubljani, ki je v času študija razmere v romunski sirotišnici tudi osebno spoznala.

Povsem dokazljivo je, da take razmere vplivajo na sposobnosti otroka za govor, komunikacijo, splošno kognicijo in vzdrževanje pozornosti. To pa so v današnjem šolskem sistemu izjemno pomembne funkcije, brez katerih je težko biti uspešen.

Si kot družba lahko privoščimo, da toliko otrok ne bo moglo razviti sposobnosti, ki so jih sicer prinesli s seboj na svet, samo zato, ker zdaj živijo na robu? Kakšna je njihova prihodnost, če vemo, da številne od teh razvojnih težav prinašajo nepopravljive posledice?

Med drugim dr. Bregantova opozarja še, da bi morali biti veliko bolj pozorni na to, kakšne dolgoročne posledice prinaša dejstvo, da otroci živijo v nenehnem stresu, v družinah, paraliziranih od strahu pred izgubo doma, in ob neprimerni prehrani.

Na Valu 202 v sodelovanju s projektom Botrstvo že več kot tri leta opozarjamo na posledice, ki jih socialna odrinjenost in finančne stiske prinašajo otrokom, živečim pod pragom revščine. Več kot 4.200 otrok že ima botre, ki otrokom pomagajo z redno mesečno donacijo. Čeprav ni mogoče pomagati vsem, lahko komu med njimi res olajšamo življenje. Zgodbe otrok so objavljene na naši spletni strani, mi pa še posebej opozarjamo na zadnjo, Galovo zgodbo. Njegova mamica, ki se je bojevala z zelo razširjeno obliko raka in boj izgubila, si je kot samohranilka zelo želela svojemu sedemletnemu fantku zagotoviti prihodnost, ko nje ne bo več.