Letošnje šolsko leto je bilo za srednješolca Vida povsem drugačno od lanskega, ko je moral veliko honorarno delati, da so z družino sploh lahko plačevali stroške, ko je sanjal o lastnem kovčku z orodjem, nujnim za praktičen del šolanja in vsaj kakšni brezskrbni uri druženja s prijatelji. Družini je namreč znova, že petič grozila selitev, negotovo pa je bilo, ali bo srednjo šolo sploh lahko končal. Leto kasneje prav zaradi pomoči poslušalcev že načrtuje šolanje na fakulteti!

Ni mu več treba delati in lagati zaradi izostankov v šoli. Prihodnost se mu zdi svetla

“Popolnoma drugače živimo. Opravljam morda le še en odstotek vsega dela, ki sem ga lani, veliko sem pri pouku, zdravje je neprimerno boljše, celo preselili smo se v večje, a cenejše stanovanje. Živim čisto drugačno življenje, veliko več se družim s prijatelji, nekajkrat smo bili celo v kinu in na izletih. Počasi poskušam nadomestiti vse, kar sem v minulih letih zamudil,” je dogajanje v zadnjem letu na kratko povzel srednješolec Vid, ki smo ga predstavili ob koncu lanskega šolskega leta. Njegova družina je namreč zaradi brezposelnosti staršev izgubila stanovanje, preživeli so deložacijo in še tri selitve. Da bi lahko obdržali vsaj zadnje, najemniško stanovanje, je moral kot srednješolec še veliko honorarno delati. Pri pouku je bil le redko, prešolal se je in izgubil dva letnika, zelo pa je trpelo tudi njegovo zdravje. Svoje želje po izobraževanju je moral močno zmanjšati.

Spet imamo dom!

“Pomoč je bila res obsežna, dobili smo veliko hrane in vsega drugega, tudi zbrani denar nam je zelo veliko pomagal. Z njim smo poplačali skoraj vse dolgove in se preselili v večje, a cenejše stanovanje. Tam se počutimo res izvrstno in veseli smo, da smo po toliko selitvah in nenehnem strahu, kdaj bo spet treba drugam, našli prostore, ki smo jih lahko najeli dolgoročno. Spet imamo dom. Po dolgem času znova jemo skupaj za isto mizo, ker imamo dovolj hrane za vse tri … Ljudje so res fantastični!”
“Zelo mi je odleglo tudi, da sem lahko spregovoril o svoji stiski, povedal za svojo bolečino in bil slišan, čeprav anonimno. Vedel sem, da nekdo tam zunaj razume, kako težko mi je. Tudi moje zdravje se je zelo popravilo.”

Ni mi več treba delati in lagati zaradi izostankov v šoli

“Veliko več sem pri pouku, profesorji so me zelo pohvalili. Nisem pričakoval, da se bom še kdaj tako dobro razumel z njimi, saj je bilo v minulih letih pri nekaterih res veliko nerazumevanja za mojo stisko. Pa tudi s sošolci se veliko več družimo, letos sem bil celo na šolski ekskurziji in je bilo fantastično! Najpomembneje pa je, da mi ni treba več lagati o tem, zakaj sem manjkal, pa tudi oni me ne zafrkavajo več zaradi nenehnih odsotnosti. Prav lepo se imamo.”

Laže mi je zjutraj vstati z zavedanjem, da lahko grem v šolo brez slabe vesti, da se mi ni treba spraševati, ali ne bi bilo bolje, da grem raje delat, ker je že toliko položnic neplačanih. Veliko laže je tudi po šoli, naredim domače naloge, se naučim snov in potem sem prost.

“Veliko več se družim s prijatelji, in ker imam čas, da pomagam v krajevnem študentskem klubu, so me celo povabili na izlet v Latvijo, popolnoma zastonj. Tega se res neizmerno veselim. Noro lepo leto je za menoj!”

Podjetje mi je dodelilo štipendijo!

“Ker sem delal, nisem bil upravičen do štipendije in tudi letos nisem. Je pa mojo zgodbo slišal neki gospod in mi za to leto podaril štipendijo, ki mi je res veliko pomenila in mi pomagala, da sem imel denar za vozovnico, šolske potrebščine, pa še za plačilo kakšne položnice je ostalo. Veliko manj bremena sem nosil zaradi tega, veliko manj sem delal. Pravzaprav delam le še toliko, da vem, kje sem, da se ne razpustim in ne začnem divjati naokoli,” se šali Vid.

Prihodnost je zdaj svetla in lepa

“Prihodnost je zdaj res svetla in lepa in pričakujem jo z odprtimi rokami. Načrtujem celo študij na fakulteti. Ne vem še, za katero bi se odločil, a zagotovo bom študiral. Nikoli si nisem mislil, da mi bo kdaj dana taka možnost glede na to, kako težko smo živeli. Zdaj pa se tega zelo veselim.”