Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
Ko je bilo najhuje, je glasba Sari zelo pomagala in vsem nam dajala upanje!
“V času, ko smo se nenehno selile, najprej v materinski dom in nato še nekajkrat, ko smo živele v popolni negotovosti, je bilo igranje glasbila za Saro varno zatočišče. Vsakič ko ji je bilo hudo, je vzela glasbilo in z igranjem, v katerem tako uživa, premagala najtežje trenutke,” se spominja Sarina mama. “Stavba glasbene šole pa je bila pomembno zatočišče za vse tri, tudi za mlajšo hčer, ki je takrat sicer še ni obiskovala. Tam smo se počutile sprejeto in varno, tam smo preživele veliko časa, saj svojega pravega doma nismo imele, glasbena šola je bil naš drugi dom!”
“Ko je bilo najhuje, je Sara zmagala na državnem tekmovanju, in to je bila največja nagrada ne le zanjo, ampak nam je vsem dala pogum in zagon. Rekle smo si, da če je bilo to mogoče, je mogoče prav vse, vse bomo zmogle!”
In so res, zdaj imajo svoj dom, v glasbeno šolo je vpisana tudi Sarina sestrica, ki je tako nadarjena, da je kmalu preskočila razred, in tudi ona, tako kot Sara, svojo prihodnost vidi le v glasbi. Sara se letos že pripravlja na sprejemne izpite za srednjo glasbeno šolo, za kar bi potrebovala še dodatne ure z inštruktorjem, skrbi jo tudi, kako bo lahko kupila instrument, saj je ta, ki ji ga prijazno posojajo v glasbeni šoli, že povsem neprimeren za prepričljivo izkazovanje njenih sposobnosti.
A veliko pomeni že to, da imata zagotovljeno plačilo šolnin. Kljub razumevanju glasbene šole je bilo namreč del šolnine vselej treba plačati in strah, da bo zmanjkalo tudi za to, je vselej ostajal: “Velikokrat nas je bilo strah, da se ne bo izšlo, veliko položnic je bilo neplačanih. Zato mi zdaj to, da vem, da bo šolnina plačana iz Botrstva, in to za obe dekleti, res veliko pomeni. Ne glede na to, kako na tesno nam gre čez mesec in koliko položnic ostane neplačanih, lahko dekletoma vselej zagotovim, naj ju za plačilo glasbene šole ne skrbi in da bosta šolanje lahko nadaljevali. Brez botrov, ki deklicama pomagata, tega zelo verjetno ne bi zmogli,” je neznanim donatorjem v imenu vseh treh hvaležna mama.
Prav vsak otrok bi moral imeti ob šoli, ki je obvezna, za koga tudi neprijetna ter prizorišče neuspeha in nesprejetosti, možnost ukvarjati se s področji, ki ga zanimajo, pri katerih se sprosti in v njih uživa, je prepričana klinična psihologinja mag. Mateja Hudoklin: “Za te otroke, ki žal prihajajo iz manj ustreznih okolij, je dokazano, da so lahko ob šoli tudi društva, klubi in podobne organizacije tisti varovalni dejavnik, ki bo potek njegovega življenja spremenil na bolje!”
Karmen, mlada učiteljica glasbe na zasebni glasbeni šoli, ob tem opozarja, da se pri učenju inštrumenta pogosto razmišlja predvsem o tem, da tako učenje otroka poleg samih veščin igranja nauči vztrajnosti in natančnosti. To je res, je pa za otroke pomembno tudi to, da jim igranje ali petje daje možnost za paleto pomembnih čustvenih izkušenj: “Glasba pomeni predvsem izraz čustev, z glasbilom ali petjem lahko izrazimo vse tisto, česar morda z besedami ne moremo, in nam je potem veliko lažje. Glasbeno okolje je tisto, kjer smo vsi enaki, vsi govorimo isti glasbeni jezik, in lahko so sprejeti zaradi tega, kar znajo in zmorejo, in ne zgolj zaradi svojega premoženja in finančnega zaledja.”
Poleg tega glasba tistim, ki v šoli zaradi kakršnega koli razloga ne dosegajo dobrih ocen, lahko pomeni tudi pot potrjevanja, dokazovanja in s tem boljše samopodobe, meni Karmen: “Otroku lahko da občutek, da čeprav v običajnem šolanju ni uspešen in nima dobrih ocen, morda glasba pomeni njegovo, tudi poklicno, prihodnost. Otroci s tem, ko lahko glasbeno ustvarjajo, dobijo popotnico za naprej, vidijo, da ni vse tako črno, kot se zdi, in da so morda prav v glasbi svetle točke prihodnosti tudi zanje.”
Ne nazadnje, dodaja Karmen, z manj otroki v glasbenem izobraževanju izgubljamo vsi: “Veliko morebitnih kandidatov za dobre glasbenike gre v nič, ker svojega talenta zaradi finančne stiske sploh ne morejo razvijati in iz njih zato morda ne bomo dobili vrhunskih glasbenikov. Prav tako pa se z manj glasbeno izobraženimi ljudmi nižata tudi splošna glasbena izobrazba družbe in z njo kritičnost. Ljudje, ki nimajo vpogleda v glasbeno zgodovino in glasbeno ustvarjanje, se lahko zadovoljijo tudi z manj kakovostno glasbo.”
Vendar kljub vsemu trudu glasbenih šol, da omogočajo subvencionirane šolnine, izposojo glasbil ali v redkih izjemah celo brezplačno šolanje, je na socialnem dnu vse več družin, ki lahko na takšno udejstvovanje otrok le pozabijo, priznava učitelj Andraž iz zasebne glasbene šole Vox: “Zadnja leta je tega res veliko, vse več ljudi ne zmore plačevati, kriza se zelo pozna. Kadar gre za učence, ki jih poznamo že dolgo, skušamo šolnino kar se da znižati, ker vemo, koliko za otroke to pomeni, včasih se dogovorimo tudi za brezplačno šolanje. A zelo težko je gledati talente, pa tudi tiste, ki morda nimajo izjemnega talenta, imajo pa veliko željo, da se z glasbo ne bodo mogli izraziti.”
In kot pravi mama dveh glasbeno zelo nadarjenih deklet, je žalostno, da je na številnih področjih družbe vrednost talentov povsem potisnjena v ozadje.
“Ne veselja, kaj si, ampak kaj imaš. Zato žal talenti propadajo, s čimer izgublja celotna družba. Žalostno je, da se vse gleda še le skozi denar.”
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
548 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
Ko je bilo najhuje, je glasba Sari zelo pomagala in vsem nam dajala upanje!
“V času, ko smo se nenehno selile, najprej v materinski dom in nato še nekajkrat, ko smo živele v popolni negotovosti, je bilo igranje glasbila za Saro varno zatočišče. Vsakič ko ji je bilo hudo, je vzela glasbilo in z igranjem, v katerem tako uživa, premagala najtežje trenutke,” se spominja Sarina mama. “Stavba glasbene šole pa je bila pomembno zatočišče za vse tri, tudi za mlajšo hčer, ki je takrat sicer še ni obiskovala. Tam smo se počutile sprejeto in varno, tam smo preživele veliko časa, saj svojega pravega doma nismo imele, glasbena šola je bil naš drugi dom!”
“Ko je bilo najhuje, je Sara zmagala na državnem tekmovanju, in to je bila največja nagrada ne le zanjo, ampak nam je vsem dala pogum in zagon. Rekle smo si, da če je bilo to mogoče, je mogoče prav vse, vse bomo zmogle!”
In so res, zdaj imajo svoj dom, v glasbeno šolo je vpisana tudi Sarina sestrica, ki je tako nadarjena, da je kmalu preskočila razred, in tudi ona, tako kot Sara, svojo prihodnost vidi le v glasbi. Sara se letos že pripravlja na sprejemne izpite za srednjo glasbeno šolo, za kar bi potrebovala še dodatne ure z inštruktorjem, skrbi jo tudi, kako bo lahko kupila instrument, saj je ta, ki ji ga prijazno posojajo v glasbeni šoli, že povsem neprimeren za prepričljivo izkazovanje njenih sposobnosti.
A veliko pomeni že to, da imata zagotovljeno plačilo šolnin. Kljub razumevanju glasbene šole je bilo namreč del šolnine vselej treba plačati in strah, da bo zmanjkalo tudi za to, je vselej ostajal: “Velikokrat nas je bilo strah, da se ne bo izšlo, veliko položnic je bilo neplačanih. Zato mi zdaj to, da vem, da bo šolnina plačana iz Botrstva, in to za obe dekleti, res veliko pomeni. Ne glede na to, kako na tesno nam gre čez mesec in koliko položnic ostane neplačanih, lahko dekletoma vselej zagotovim, naj ju za plačilo glasbene šole ne skrbi in da bosta šolanje lahko nadaljevali. Brez botrov, ki deklicama pomagata, tega zelo verjetno ne bi zmogli,” je neznanim donatorjem v imenu vseh treh hvaležna mama.
Prav vsak otrok bi moral imeti ob šoli, ki je obvezna, za koga tudi neprijetna ter prizorišče neuspeha in nesprejetosti, možnost ukvarjati se s področji, ki ga zanimajo, pri katerih se sprosti in v njih uživa, je prepričana klinična psihologinja mag. Mateja Hudoklin: “Za te otroke, ki žal prihajajo iz manj ustreznih okolij, je dokazano, da so lahko ob šoli tudi društva, klubi in podobne organizacije tisti varovalni dejavnik, ki bo potek njegovega življenja spremenil na bolje!”
Karmen, mlada učiteljica glasbe na zasebni glasbeni šoli, ob tem opozarja, da se pri učenju inštrumenta pogosto razmišlja predvsem o tem, da tako učenje otroka poleg samih veščin igranja nauči vztrajnosti in natančnosti. To je res, je pa za otroke pomembno tudi to, da jim igranje ali petje daje možnost za paleto pomembnih čustvenih izkušenj: “Glasba pomeni predvsem izraz čustev, z glasbilom ali petjem lahko izrazimo vse tisto, česar morda z besedami ne moremo, in nam je potem veliko lažje. Glasbeno okolje je tisto, kjer smo vsi enaki, vsi govorimo isti glasbeni jezik, in lahko so sprejeti zaradi tega, kar znajo in zmorejo, in ne zgolj zaradi svojega premoženja in finančnega zaledja.”
Poleg tega glasba tistim, ki v šoli zaradi kakršnega koli razloga ne dosegajo dobrih ocen, lahko pomeni tudi pot potrjevanja, dokazovanja in s tem boljše samopodobe, meni Karmen: “Otroku lahko da občutek, da čeprav v običajnem šolanju ni uspešen in nima dobrih ocen, morda glasba pomeni njegovo, tudi poklicno, prihodnost. Otroci s tem, ko lahko glasbeno ustvarjajo, dobijo popotnico za naprej, vidijo, da ni vse tako črno, kot se zdi, in da so morda prav v glasbi svetle točke prihodnosti tudi zanje.”
Ne nazadnje, dodaja Karmen, z manj otroki v glasbenem izobraževanju izgubljamo vsi: “Veliko morebitnih kandidatov za dobre glasbenike gre v nič, ker svojega talenta zaradi finančne stiske sploh ne morejo razvijati in iz njih zato morda ne bomo dobili vrhunskih glasbenikov. Prav tako pa se z manj glasbeno izobraženimi ljudmi nižata tudi splošna glasbena izobrazba družbe in z njo kritičnost. Ljudje, ki nimajo vpogleda v glasbeno zgodovino in glasbeno ustvarjanje, se lahko zadovoljijo tudi z manj kakovostno glasbo.”
Vendar kljub vsemu trudu glasbenih šol, da omogočajo subvencionirane šolnine, izposojo glasbil ali v redkih izjemah celo brezplačno šolanje, je na socialnem dnu vse več družin, ki lahko na takšno udejstvovanje otrok le pozabijo, priznava učitelj Andraž iz zasebne glasbene šole Vox: “Zadnja leta je tega res veliko, vse več ljudi ne zmore plačevati, kriza se zelo pozna. Kadar gre za učence, ki jih poznamo že dolgo, skušamo šolnino kar se da znižati, ker vemo, koliko za otroke to pomeni, včasih se dogovorimo tudi za brezplačno šolanje. A zelo težko je gledati talente, pa tudi tiste, ki morda nimajo izjemnega talenta, imajo pa veliko željo, da se z glasbo ne bodo mogli izraziti.”
In kot pravi mama dveh glasbeno zelo nadarjenih deklet, je žalostno, da je na številnih področjih družbe vrednost talentov povsem potisnjena v ozadje.
“Ne veselja, kaj si, ampak kaj imaš. Zato žal talenti propadajo, s čimer izgublja celotna družba. Žalostno je, da se vse gleda še le skozi denar.”
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
Zaradi razvojnih značilnosti spadajo mladostniki med ranljivejše skupine za razvoj težav v duševnem zdravju. Nove stiske je prinesla pandemija Covida-19, velike izzive mu prinaša tudi vse večja raba in priljubljenost novih tehnologij. V tem predprazničnem času, ko nas terorizirajo pričakovanja oz. že kar zahteve po veselju, obilju, praznovanju in prijetnih uricah z drugimi, so stiske osamljenih in ranljivih ljudi pogosto še občutnejše. Tudi pri mladostnikih. In ker je samomor eden najpogostejših vzrokov smrti v obdobju mladostništva, v tem, za marsikoga najtežjem delu leta, na te stiske še posebej opozarjamo.
Med 25. novembrom in 10. decembrom obeležujemo mednarodne dneve boja proti nasilju nad ženskami. Ozaveščanje o nasilju je sicer v javnosti bolj prisotno kot pred leti, a je kljub temu največkrat razumljeno le kot fizično nasilje, druge oblike pa so prepoznane veliko slabše. In tako je tudi pri otrocih in mladostnikih, kjer je nasilja, ki so ga deležni prek spleta, vse več. Brez tesnejšega sodelovanja staršev, učiteljev in strokovnjakov, aktivnejše vključenosti in boljšega nadzora nad uporabo družbenih omrežij, video vsebin in videoiger, bo obvladovanje nasilja na spletu nemogoče, menijo številni strokovnjaki, ki so tudi o nasilju med otroki in mladostniki spregovorili na nedavnem 9. kongresu psihologov Slovenije. Spletno nasilje je namreč vse pomembnejši del življenja mladih, to narašča že zaradi razširjenosti uporabe interneta in družbenih omrežij in je med otroci in mladostniki že postalo javnozdravstveni problem.
Na svečani prireditvi je Primož Roglič sporočil, da je kot ambasador humanitarne fundacije zbral 200.000 evrov za pomoč mladim športnikom. Roglič je četrti ambasador fundacije poimenovane po Miru Cerarju in Leonu Štuklju, ki del sredstev torej že četrto leto namenja tudi projektu "Botrstvo v športu".
"Mami sem želela pomagati in sem ji poslala sporočilo z možnostmi, kako lahko pride do pomoči. Odgovorila mi je, da je porabila osemnajst let za parazita in da zame ne bo niti sekunde več porabila," trpko pove 19-letna Ajda.
Ob prehodu v višje stopnje izobraževanja, še posebej iz osnovne v srednje šole, se pri nas vse bolj kaže proces, ki ga dr. Špela Razpotnik in dr. Vesna Leskovšek poimenujeta dvotirnost, v katerem za zmagovalce velja en model prehoda, za poražence pa povsem drug. Vpis na višje stopnje izobraževanja, ki je vse bolj odvisen predvsem od socialno-ekonomskega statusa družin, v katere so se otroci rodili, je velika težava in za revnejše otroke pomeni neprebojni stekleni strop. Ta je v Sloveniji med najtrdnejšimi in pomeni, da če so se revni rodili, bodo zelo verjetno revni ostali vse življenje, zato bi šola morala odločneje ukrepati, meni dr. Špela Razpotnik, docentka na oddelku za socialno pedagogiko ljubljanske Pedagoške fakultete, ena od sodelujočih na nedavnem posvetu o nujnih spremembah v šolskem sistemu, sklicanem pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Prosti dnevi so lahko za marsikoga stresni, ker ne vključujejo dnevne rutine, znotraj katere bi se počutili varne. Kaja Ravnak z magistrico zakonskih in družinskih študij Moniko Erjavec Bizjak z Zveze prijateljev mladine Moste - Polje govori o počitniškem brezdelju, preveliki in prezgodnji vpetosti mladih v obšolske dejavnosti ter občutku, da žal preveč otrok nima nikogar, ki bi mu lahko zaupali.
Američanka Claudia Goldin, letošnja prejemnica Nobelove nagrade za ekonomijo, ki je v mačističnem svetu ekonomistov šele tretja ženska, prejemnica te nagrade, je svoje osrednje raziskave namenila raziskovanju plačne neenakosti med moškimi in ženskami na delovnem mestu. Kaj taka dolgotrajna neenakost pomeni skozi oči ekonomista in kakšne ima posledice za družbo, razmišlja profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Jože Damijan.
Kletna garsonjera za več kot 500 evrov mesečno, vmešavanje najemodajalcev, pomanjkanje tega, da bi stanovanjska problematika zavzela mesto na političnem dnevnem redu. Ker študentski domovi pokajo po šivih, generacije študentov pa so številčnejše, je večina primorana najti stanovanje na najemniškem trgu. Zdi se, da je tudi stanovanj premalo, neustreznih pogojev preveč, nadzora trga pa nobenega. Kaj lahko naredimo, da preprečimo že tako veliko razslojenost med študentkami in študenti?
Oddaje, ki so pred več kot enajstimi leti začele nastajati predvidoma le kot enoletni projekt, so skozi leta in natanko 499 arhiviranih radijskih oddaj postale del najbolj prepoznavnega projekta za pomoč otrokom pri nas: Botrstva v Sloveniji. Kako so se oddaje skozi leta spreminjale, katere spremembe so se ob pomoči številnih ljudi, ki so nam zaupali svoje zgodbe in izkušnje, in sodelavcev ZPM Ljubljana Moste - Polje v družbi vendarle zgodile in kaj lahko vsi skupaj še storimo, da otrokom vrnemo njihovo prihodnost?
Čez dober teden bo minilo natanko 13 let, odkar je pri ZPM Ljubljana Moste Polje zaživel program Botrstvo v Sloveniji. Od takrat se je spremenilo marsikaj, nespremenjen pa je ostal znesek, ki ga botri vsak mesec namenjajo svojim varovancem. Zdaj je sprememba zaradi številnih podražitev in inflacije postala nujna, vendar pa bo prehod na višji znesek uveden tako, da se bodo obstoječi botri za spremembo lahko odločali sami.
15-letna dijakinja Aldina Bajrović je zelo dobra opazovalka družbe. Svoje vtise o duševnem zdravju in stiskah mladih je strnila v literarnem prvencu A Bad Day Doesn't Mean a Bad Life (Slab dan še ne pomeni slabega življenja). Zakaj najstniki čutijo anksioznost v obdobju, ki se zdi odraslim brezskrbno? Kako to, da so utrujeni, čeprav po predsodkih mladost in utrujenost ne sodita skupaj? Jim več pomenita zaupanje in poslušanje ali potrditev okolice?
V sedmih letih obstoja Dijaškega sklada programa Botrstvo smo res velikokrat opozorili na sistemsko vrzel, v je kateri je strošek bivanja v dijaških domovih – čeprav so državni in so v njih zaposleni javni uslužbenci – povsem na plečih tudi najrevnejših staršev dijakov. Razen splošne subvencije za tiste, ki živijo vsaj 25 kilometrov od šole, subvencioniranja na podlagi finančnega stanja družine namreč ni.
"Živim v enostarševski družini, brat je gibalno oviran in veliko denarja gre za njegove terapije. Zelo sem si želela v izbrano srednjo šolo, a bi mi vožnja do nje vzela ogromno časa, trikrat bi morala prestopati. Šolati bi se morala na kakšni šoli v bližini, na kakšnem programu, ki me sploh ne bi zanimal. Zato hvala, da sem dobivala pomoč, ki mi je ogromno pomenila, zdaj imam poklic, ki me res osrečuje in si ga želim opravljati do konca življenja," se zahvaljuje sogovornica, zdaj že študentka, ki je s pomočjo Dijaškega sklada uspešno končala srednješolsko izobraževanje. Dijaški sklad programa Botrstvo je pomagal že več kot 800 dijakom, ki sicer ne bi mogli bivati v dijaškem domu in se zato tudi ne bi mogli izobraževati na želeni srednji šoli. Kljub javnemu pozivu pristojnima ministrstvoma maja letos, naj vsaj deloma prevzameta in sistemsko uredita tovrstno subvencijo, je ta tudi v tem šolskem letu še zmeraj povsem odvisna od donacij. Za ta sklad so pri Botrstvu v sedmih letih obstoja sklada namenili že skoraj 1,2 milijona evrov pomoči.
Po vijugasti cesti in mnogih ovinkih obiščemo eno izmed treh gorniških vasi, ki jih imamo pri nas, vas Luče v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Na terenu preverjamo, v kakšnem stanju so šolski prostori in kako bo potekalo prihajajoče šolsko leto. Kakšno oporo in pomoč nudijo otrokom, ki so bili prizadeti v nedavnih ujmah?
"Opazila sem, da so pred spanjem še zmeraj vse nosile modrce, in sem vprašala, zakaj spijo z njimi, jim mar ni neudobno? Pa je eno dekle reklo, da so jo, ko je bila majhna, starši otipavali med spanjem in ji je neprijetno spati brez modrca. Kar zmrznila sem. Toda najbolj šokantno je bilo, da se nobenemu izmed deklet to ni zdelo čudno. Poslušale so, kot da bi bilo to nekaj najbolj normalnega, najbrž zato, ker so vse doživele kaj podobnega."
"Mlajši kot je otrok, več bo imel telesnih simptomov, bolel ga bo trebušček, glava, imel bo motnje spanja. Ko otrok enkrat že zmore ubesediti svojo stisko, potem se lahko z njim veliko pogovarjamo. A dajmo mu občutek, da zmoremo poskrbeti tudi zanj: 'Glej, težko je, ampak bomo zmogli'."
Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. V program Botrstvo je trenutno vključenih več kot 6300 otrok iz vse Slovenije, seveda tudi iz močno prizadetih in poplavljenih območij. Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo programe Botrstvo, Veriga dobrih ljudi in še nekaj podobnih za celostno pomoč otrokom, že od začetka poplav pripravljajo različne načine za pomoč tistim, ki jo bodo potrebovali.
Festivalsko, koncertno in na splošno kreativno-umetniško poletje je na vrhuncu, po treh letih precej okrnjenega dogajanja je tudi želja in potreba občinstva po dogodkih zelo velika. Toda pestrega poletnega dogajanja ne bi bilo brez neštetih ustvarjalnih, pogosto prekarno zaposlenih ustvarjalcev, ki so bili že pred epidemijo na robu preživetja. Epidemija je položaj na kulturno-ustvarjalnem področju močno poslabšala, zato so se štiri raziskave, ki so bile izvedene med začetkom in koncem epidemičnih ukrepov, osredotočale predvsem na vpliv takratnih ukrepov. Vendar so ob tem izrisale še številne druge, precej bolj dolgotrajne in trdovratne težave tega sektorja, ki so soodgovorne za revščino večine ustvarjalcev in s tem tudi njihovih otrok. Če se v takih razmerah sploh odločijo zanje. O usodi ustvarjalcev iz kreativnih dejavnosti in številnih drugih, ki v različnih oblikah delovnih razmerij ne morejo več preživeti, je govorila soustanoviteljica kreativnega centra Poligon in neodvisna raziskovalka Eva Matjaž.
Za tiste, ki imajo med šolskimi počitnicami pestre možnosti za druženje, spoznavanje novih krajev in ljudi, se zdi odhod na letovanja kakšne od humanitarnih organizacij morda manj privlačna možnost, a za številne je to še vedno sploh edina možnost za počitniški oddih zunaj domačega okolja. Letovanja so tudi dragocena učna priložnost, sploh za otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti doma. Tudi letos jih je v prvih julijskih dneh na letovanju spremljala vzgojiteljica Anja. Da letovanja otrokom veliko daje, kaže tudi to, da veliko tistih, ki so se letovanj udeleževali kot otroci, zdaj pa želijo pomagati tako, da postajajo vzgojitelji prostovoljci. Da bi tudi mlajši lahko dobili bogato življenjsko popotnico iz poletnih letovanj. Hvala vsem, ki jih omogočate tudi z donacijami.
V Strunjanu je v začetku julija letovalo 50 ukrajinskih otrok iz Kijeva in njegove okolice. To je bila druga skupina otrok na letovanju pri nas v okviru projektov Slovenske karitas, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Letovanje je bilo namenjeno predvsem temu, da se otroci v času počitnic razbremenijo stisk, ki so posledica vojnega dogajanja v domovini. Otroke, stare od osem do šestnajst let, je ob pestrem programu in izletih, pa tudi likovni terapiji, spremljalo več mladih prostovoljcev.
Neveljaven email naslov