Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spomladi smo predstavili zgodbo Nejca in Boštjana, ki živita v zelo skromnih razmerah. Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje, nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode, ko je manjkala le še ureditev podstrešja, v kateri naj bi fanta končno dobila prostor zase, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob. Finančna pomoč poslušalcev je marsikaj premaknila …
Po prejeti pomoči je življenje družine precej lažje
“Najprej smo se lotili stopnic v zgornje nadstropje, nato smo podstrešje izolirali in ga obili, vstavili prava okna in pripravili dva prostora, ki bosta kmalu postala sobici, imamo tudi že nekaj instalacij, pripravljenih za ogrevanje in za kopalnico, nas pa čaka še kar precej dela s tlaki in končnimi deli,” je na vse, kar je bilo predvsem z donacijami poslušalcev postorjeno v preteklih mesecih, ponosen oče Nejca in Boštjana, fantov, katerih zgodbo smo predstavili spomladi.
Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje. Nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode. Ko je bilo treba urediti le še podstrešje, v katerem naj bi fanta končno dobila prostor zase, saj Nejc spi v dnevni sobi in se tam težko uči, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob.
Stopnice, ki jih je ob pomoči mojstra in donacij postavil kmalu po objavi zgodbe, so zelo olajšale izdelavo podstrešja. In če ne bo večjih težav, bi fanta v svojih sobicah lahko spala že to pomlad, je optimističen oče, čeprav je dela še precej in tudi materiala, tudi keramike, luči, tlakov in notranjega stavbnega pohištva še nimajo.
“Brez te pomoči bi to lahko trajalo še leta …”
Veselje je toliko večje, ker dolgov, ki so grozili, da bo družina morda ostala brez hiše, ni več: “Ti občutki so bili res neverjetni, vse se je obrnilo na bolje. Ko smo se znebili tega bremena in so pojenjale skrbi, je bilo olajšanje neskončno, povsem drugače smo zaživeli. Res iskrena hvala vsem, ki so pomagali. Brez vaše pomoči bi danes lahko bila hiša že na dražbi, družina bi lahko bila pred razpadom, sploh si ne morem predstavljati, kaj vse bi se v najslabšem primeru lahko zgodilo …”
“Takrat sem se res izjemno slabo počutil, hodil sem še na obsevanja na Onkološki inštitut. Nato pa je iz meseca v mesec šlo na bolje, vse, kar se je dogajalo doma, mi je res vlivalo moči, posledice sicer še zmeraj so in strah pred ponovitvijo bolezni tudi, a treba se je sprijazniti s tem in živeti naprej čim lepše. Po devetih mesecih sem se tudi vrnil v službo in je zdaj, ko imam spet plačo, tudi finančno nekoliko lažje …”
Podarjeni tablični računalnik, mobilni telefon, pa tako želeni playstation so fantoma prinesli veliko veselja, s hrano in oblačili težav ni več, tudi sobici bosta kmalu, le Nejčeve želje po vključitvi v košarkarski klub so ostale neizpolnjene, čeprav je dobil precej opreme in tudi povabil. A po družinskih načrtih bo v klub zakorakal šele z novim šolskim letom.
In oče, ki je pred meseci silno obžaloval, da je vse življenje le delal in vselej nujne opravke pri urejanju hiše postavil v ospredje, je v teh mesecih prvič drznil razmišljati še o drugih vrednotah v življenju: “Odkar sva z ženo poročena, še nikoli nikjer nisva bila sama, še na poročnem potovanju nisva bila. Odkar smo družina, nismo nikoli nikamor šli, razen za nekaj dni, ki smo jih preživeli na slovenski obali. To je vse, kar smo si privoščili v vseh teh letih …”
“Res iskrena hvala vsem, z vašo pomočjo nam je vse to uspelo, tudi zdravje je veliko boljše. Prepričan sem, da tudi zato, ker sem bil razbremenjen številnih skrbi in sem se lahko posvetil tudi sebi in zdravju. Omogočili ste nam, da naše življenje vsemu navkljub normalno teče naprej …”
Podpisi pod fotografijami:
Kjer je bila lani le razpeta plastična ponjava …
… so zdaj stopnice, ki vodijo na podstrešje. Če bo šlo vse po načrtih, bosta že spomladi tam dve sobi in manjša kopalnica. Tudi sedežna garnitura je podarjena.
S popravljenimi podboji, nekaj novega pohištva, s paketi hrane in oblačil je življenje družine res lepše.
557 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Spomladi smo predstavili zgodbo Nejca in Boštjana, ki živita v zelo skromnih razmerah. Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje, nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode, ko je manjkala le še ureditev podstrešja, v kateri naj bi fanta končno dobila prostor zase, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob. Finančna pomoč poslušalcev je marsikaj premaknila …
Po prejeti pomoči je življenje družine precej lažje
“Najprej smo se lotili stopnic v zgornje nadstropje, nato smo podstrešje izolirali in ga obili, vstavili prava okna in pripravili dva prostora, ki bosta kmalu postala sobici, imamo tudi že nekaj instalacij, pripravljenih za ogrevanje in za kopalnico, nas pa čaka še kar precej dela s tlaki in končnimi deli,” je na vse, kar je bilo predvsem z donacijami poslušalcev postorjeno v preteklih mesecih, ponosen oče Nejca in Boštjana, fantov, katerih zgodbo smo predstavili spomladi.
Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje. Nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode. Ko je bilo treba urediti le še podstrešje, v katerem naj bi fanta končno dobila prostor zase, saj Nejc spi v dnevni sobi in se tam težko uči, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob.
Stopnice, ki jih je ob pomoči mojstra in donacij postavil kmalu po objavi zgodbe, so zelo olajšale izdelavo podstrešja. In če ne bo večjih težav, bi fanta v svojih sobicah lahko spala že to pomlad, je optimističen oče, čeprav je dela še precej in tudi materiala, tudi keramike, luči, tlakov in notranjega stavbnega pohištva še nimajo.
“Brez te pomoči bi to lahko trajalo še leta …”
Veselje je toliko večje, ker dolgov, ki so grozili, da bo družina morda ostala brez hiše, ni več: “Ti občutki so bili res neverjetni, vse se je obrnilo na bolje. Ko smo se znebili tega bremena in so pojenjale skrbi, je bilo olajšanje neskončno, povsem drugače smo zaživeli. Res iskrena hvala vsem, ki so pomagali. Brez vaše pomoči bi danes lahko bila hiša že na dražbi, družina bi lahko bila pred razpadom, sploh si ne morem predstavljati, kaj vse bi se v najslabšem primeru lahko zgodilo …”
“Takrat sem se res izjemno slabo počutil, hodil sem še na obsevanja na Onkološki inštitut. Nato pa je iz meseca v mesec šlo na bolje, vse, kar se je dogajalo doma, mi je res vlivalo moči, posledice sicer še zmeraj so in strah pred ponovitvijo bolezni tudi, a treba se je sprijazniti s tem in živeti naprej čim lepše. Po devetih mesecih sem se tudi vrnil v službo in je zdaj, ko imam spet plačo, tudi finančno nekoliko lažje …”
Podarjeni tablični računalnik, mobilni telefon, pa tako želeni playstation so fantoma prinesli veliko veselja, s hrano in oblačili težav ni več, tudi sobici bosta kmalu, le Nejčeve želje po vključitvi v košarkarski klub so ostale neizpolnjene, čeprav je dobil precej opreme in tudi povabil. A po družinskih načrtih bo v klub zakorakal šele z novim šolskim letom.
In oče, ki je pred meseci silno obžaloval, da je vse življenje le delal in vselej nujne opravke pri urejanju hiše postavil v ospredje, je v teh mesecih prvič drznil razmišljati še o drugih vrednotah v življenju: “Odkar sva z ženo poročena, še nikoli nikjer nisva bila sama, še na poročnem potovanju nisva bila. Odkar smo družina, nismo nikoli nikamor šli, razen za nekaj dni, ki smo jih preživeli na slovenski obali. To je vse, kar smo si privoščili v vseh teh letih …”
“Res iskrena hvala vsem, z vašo pomočjo nam je vse to uspelo, tudi zdravje je veliko boljše. Prepričan sem, da tudi zato, ker sem bil razbremenjen številnih skrbi in sem se lahko posvetil tudi sebi in zdravju. Omogočili ste nam, da naše življenje vsemu navkljub normalno teče naprej …”
Podpisi pod fotografijami:
Kjer je bila lani le razpeta plastična ponjava …
… so zdaj stopnice, ki vodijo na podstrešje. Če bo šlo vse po načrtih, bosta že spomladi tam dve sobi in manjša kopalnica. Tudi sedežna garnitura je podarjena.
S popravljenimi podboji, nekaj novega pohištva, s paketi hrane in oblačil je življenje družine res lepše.
Neveljaven email naslov