Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot je bila sezona šampionska za skakalca z najboljšo sezono v zgodovini smučarskih skokov, Petra Prevca, je bila tudi dražba smuči, ki jih je podaril projektu Botrstvo in ki je potekala v petek zjutraj v živo v programu Vala 202, res šampionska: podrla je ne le vse rekorde dosedanjih humanitarnih dražb na Valu 202, ampak bržkone kar v zgodovini tovrstnih dražb pri nas.
Peter Prevc: "Zjutraj so mi morali kar dvakrat povedati, da sem sploh verjel, da je to prav napisano in da to res drži.”
Kot je bila šampionska sezona za skakalca Petra Prevca, je bila tudi dražba smuči, ki jih je podaril projektu Botrstvo in ki je potekala v petek zjutraj v živo v našem programu, res šampionska: presegla je vse rekorde ne le dosedanjih dobrodelnih dražb na Valu 202, ampak bržkone kar vse v zgodovini tovrstnih dražb pri nas.
Za smuči, s katerimi je dobitnik malega in velikega kristalnega globusa ter celega niza rekordov opravil vse najpomembnejše skoke te izjemne sezone, je bilo res veliko zanimanja.
Znesek 45.000 evrov, kolikor je v imenu podjetja Bauhaus ponudil direktor Samo Kupljen, je z višino presenetil tudi pregovorno jedrnatega Petra Prevca, ki je odgovoril na vprašanje, ali ob petkovi zmagi na skakalnici tudi zmagoviti znesek dražbe razume kot vsaj malo svojo zmago.
“To niti ni bila moja zmaga, jaz mislim, da je gospod Samo naredil veliko več s tem, da je prispeval tako ogromno vsoto denarja, kot pa jaz, ki sem le podaril, v narekovajih, smuči. Zjutraj so mi morali kar dvakrat povedati, da sem sploh verjel, da je to prav napisano in da to res drži.”
Malce nejeveren, da so smuči, za katere je osebno skrbel in jih pripravljal vso sezono, res dosegle tako vrtoglav znesek, je bil tudi Petrov serviser Aljoša Branc.
“Res nisem pričakoval takšne številke, vsi smo po tihem računali na 20.000 evrov. Tole je fantastično, hvala lepa tistemu, ki jih je odkupil. Te smuči, ki so prišle na dražbo, imajo večji pomen, če jih je Peter uporabljal vso sezono in z njimi dosegel takšne rezultate. Mislim, da je vrednost za nekoga, ki jih ima možnost odkupiti, neprecenljiva.”
Serviser Branc verjame, da bo šel denar v prave roke: “Da se bodo otroci lahko razvijali, morda kdo tudi v športu, pa ga bomo lahko videli čez deset let in bo rekel, da je takrat dobil to pomoč, danes pa je vrhunski športnik.” Dodaja: “S temi smučmi sem bil na testiranjih, ko so bile v delavnici, te smuči so zame nekaj, kar je sveto.”
Izkupička so se seveda veselili tudi pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Sekretarka Tanja Petek je bila prepričana, da se bo dražba končala blizu zneska 20.000 evrov. “V avtu sem poslušala in sem zelo navijala in stiskala pesti, to je neverjetno. Vsi smo zelo veseli in upamo, da bomo zbrali še čim več sredstev, saj bi teh 200 otrok, ki že dlje časa čakajo na botra, z veseljem vključili v projekt.”
Pri botrstvu je celotni znesek, ki ga boter podari za svojega varovanca, brez centa odbitka, namenjen otroku, tudi če boter nameni več od določenih 30 evrov.
Vsi stroški, ki nastanejo ob tem, administrativni, poštni, bančni in drugi, se namreč krijejo iz botrskega sklada, ki ga učinkovito polnijo podjetja, mesečni darovalci na Valu 202 in drugi donatorji, ki se zavedajo pomena zagotavljanja transparentnosti in izpolnjevanja zaveze, da se v denar, namenjen otroku, nikoli ne posega.
Ker so se tudi telekomunikacijski operaterji odpovedali provizijam, tudi vsak tako podarjen evro vselej pride neposredno in v celoti do otrok.
Samo z dražbo smuči Petra Prevca ima enoletno botrstvo zagotovljeno že 125 otrok, z drugimi donacijami, tudi s kratkimi sporočili, pa skupno 184 otrok. Od cilja zagotoviti leto dni vsaj malo lažjega življenja 200 čakajočim otrokom nas torej loči le še 5760 evrov.
Torej so še vedno pomembne prav vse donacije, ki bodo prispele za to skupno akcijo. Ko bo Peter Prevc na javnem sprejemu smučarjev skakalcev jutri popoldne osebno predal smuči kupcu, bomo tudi povedali, koliko otrok v stiski je s skupnimi močmi darovalcev dobilo botrstvo za eno leto.
Hvala Petru Prevcu, njegovim sodelavcem in Elanu, pa vsem tistim, ki so pripomogli, da je podjetje Bauhaus za podarjene smuči odštelo vrtoglavi znesek. Hvala vsem medijem, ki so nam pomagali, da je dražba postala pomemben dobrodelni dogodek.
In hvala vsem, ki ste ali boste na kakršen koli način sodelovali v naši veliki akciji. Še do jutri popoldne, ko bo Peter predal smuči novemu lastniku, je čas, da s poslanim SMS-sporočilom BOTER5 na 1919 ali z nakazilom v poljubni višini na poseben račun postanete delček tega.
S to dražbo sodelovanje s Petrom Prevcem ne bo končano. Peter bo od vsakega prodanega kosa športne opreme svoje kolekcije do konca leta namenil evro v sklad Botrstva. Pomembni partnerji projekta Botrstvo v Sloveniji so tudi Telekom, Simobil in Telemach, saj vaše donacije v celoti namenijo projektu, brez zaračunavanja kakršnih koli stroškov.
540 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Kot je bila sezona šampionska za skakalca z najboljšo sezono v zgodovini smučarskih skokov, Petra Prevca, je bila tudi dražba smuči, ki jih je podaril projektu Botrstvo in ki je potekala v petek zjutraj v živo v programu Vala 202, res šampionska: podrla je ne le vse rekorde dosedanjih humanitarnih dražb na Valu 202, ampak bržkone kar v zgodovini tovrstnih dražb pri nas.
Peter Prevc: "Zjutraj so mi morali kar dvakrat povedati, da sem sploh verjel, da je to prav napisano in da to res drži.”
Kot je bila šampionska sezona za skakalca Petra Prevca, je bila tudi dražba smuči, ki jih je podaril projektu Botrstvo in ki je potekala v petek zjutraj v živo v našem programu, res šampionska: presegla je vse rekorde ne le dosedanjih dobrodelnih dražb na Valu 202, ampak bržkone kar vse v zgodovini tovrstnih dražb pri nas.
Za smuči, s katerimi je dobitnik malega in velikega kristalnega globusa ter celega niza rekordov opravil vse najpomembnejše skoke te izjemne sezone, je bilo res veliko zanimanja.
Znesek 45.000 evrov, kolikor je v imenu podjetja Bauhaus ponudil direktor Samo Kupljen, je z višino presenetil tudi pregovorno jedrnatega Petra Prevca, ki je odgovoril na vprašanje, ali ob petkovi zmagi na skakalnici tudi zmagoviti znesek dražbe razume kot vsaj malo svojo zmago.
“To niti ni bila moja zmaga, jaz mislim, da je gospod Samo naredil veliko več s tem, da je prispeval tako ogromno vsoto denarja, kot pa jaz, ki sem le podaril, v narekovajih, smuči. Zjutraj so mi morali kar dvakrat povedati, da sem sploh verjel, da je to prav napisano in da to res drži.”
Malce nejeveren, da so smuči, za katere je osebno skrbel in jih pripravljal vso sezono, res dosegle tako vrtoglav znesek, je bil tudi Petrov serviser Aljoša Branc.
“Res nisem pričakoval takšne številke, vsi smo po tihem računali na 20.000 evrov. Tole je fantastično, hvala lepa tistemu, ki jih je odkupil. Te smuči, ki so prišle na dražbo, imajo večji pomen, če jih je Peter uporabljal vso sezono in z njimi dosegel takšne rezultate. Mislim, da je vrednost za nekoga, ki jih ima možnost odkupiti, neprecenljiva.”
Serviser Branc verjame, da bo šel denar v prave roke: “Da se bodo otroci lahko razvijali, morda kdo tudi v športu, pa ga bomo lahko videli čez deset let in bo rekel, da je takrat dobil to pomoč, danes pa je vrhunski športnik.” Dodaja: “S temi smučmi sem bil na testiranjih, ko so bile v delavnici, te smuči so zame nekaj, kar je sveto.”
Izkupička so se seveda veselili tudi pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Sekretarka Tanja Petek je bila prepričana, da se bo dražba končala blizu zneska 20.000 evrov. “V avtu sem poslušala in sem zelo navijala in stiskala pesti, to je neverjetno. Vsi smo zelo veseli in upamo, da bomo zbrali še čim več sredstev, saj bi teh 200 otrok, ki že dlje časa čakajo na botra, z veseljem vključili v projekt.”
Pri botrstvu je celotni znesek, ki ga boter podari za svojega varovanca, brez centa odbitka, namenjen otroku, tudi če boter nameni več od določenih 30 evrov.
Vsi stroški, ki nastanejo ob tem, administrativni, poštni, bančni in drugi, se namreč krijejo iz botrskega sklada, ki ga učinkovito polnijo podjetja, mesečni darovalci na Valu 202 in drugi donatorji, ki se zavedajo pomena zagotavljanja transparentnosti in izpolnjevanja zaveze, da se v denar, namenjen otroku, nikoli ne posega.
Ker so se tudi telekomunikacijski operaterji odpovedali provizijam, tudi vsak tako podarjen evro vselej pride neposredno in v celoti do otrok.
Samo z dražbo smuči Petra Prevca ima enoletno botrstvo zagotovljeno že 125 otrok, z drugimi donacijami, tudi s kratkimi sporočili, pa skupno 184 otrok. Od cilja zagotoviti leto dni vsaj malo lažjega življenja 200 čakajočim otrokom nas torej loči le še 5760 evrov.
Torej so še vedno pomembne prav vse donacije, ki bodo prispele za to skupno akcijo. Ko bo Peter Prevc na javnem sprejemu smučarjev skakalcev jutri popoldne osebno predal smuči kupcu, bomo tudi povedali, koliko otrok v stiski je s skupnimi močmi darovalcev dobilo botrstvo za eno leto.
Hvala Petru Prevcu, njegovim sodelavcem in Elanu, pa vsem tistim, ki so pripomogli, da je podjetje Bauhaus za podarjene smuči odštelo vrtoglavi znesek. Hvala vsem medijem, ki so nam pomagali, da je dražba postala pomemben dobrodelni dogodek.
In hvala vsem, ki ste ali boste na kakršen koli način sodelovali v naši veliki akciji. Še do jutri popoldne, ko bo Peter predal smuči novemu lastniku, je čas, da s poslanim SMS-sporočilom BOTER5 na 1919 ali z nakazilom v poljubni višini na poseben račun postanete delček tega.
S to dražbo sodelovanje s Petrom Prevcem ne bo končano. Peter bo od vsakega prodanega kosa športne opreme svoje kolekcije do konca leta namenil evro v sklad Botrstva. Pomembni partnerji projekta Botrstvo v Sloveniji so tudi Telekom, Simobil in Telemach, saj vaše donacije v celoti namenijo projektu, brez zaračunavanja kakršnih koli stroškov.
Monika Bizjak, družinska mediatorka in mediatorka v osnovnih šolah, ki nudi psihosocialno podporo tudi družinam iz projekta Botrstvo, ob svojem delu spremlja tudi to, kako revščina zaznamuje otroke.
Številna ponižanja za Roka in Tejo, potem ko sta starša ostala brez dela zaslužka.
Jeseni smo med zgodbami otrok iz projekta Botrstvo predstavili zgodbo šestnajstletnega Jake, desetletnega Nejca in prvošolčka Ažbeta. Pripovedovala jo je njihova mama, ki s svojo minimalno plačo ni mogla zagotoviti niti hrane in kurjave, pridnim šolarjem pa ne vseh potrebščin za novo šolsko leto. Nekaj mesecev pozneje je njihovo življenje lepše ...
Petnajstletni Klemen je fant z večjimi težavami v telesnem in duševnem razvoju. Toda to ni le zgodba o njem, pač pa tudi o tem, kako neizprosno uničujoča je dolgotrajna brezposelnost njegovih staršev, delovnih invalidov, ki po letih pomanjkanja in vztrajanja v tej brezizhodni finančni stiski ne najdeta več smisla.
Zgodba Gašperja, Monike in Marka. Zgodbo smo ob objavi, junija lani, naslovili: »Morda je to moje zadnje poletje«. Naslov je žal bil preroški. Mamica treh otrok je pred dnevi izgubila boj z boleznijo.
"Ko učiteljica reče, da bomo kmalu šli na izlet, mi gre kar na jok. Sošolci gredo, jaz pa tisti dan »zbolim«, ker nimamo denarja. Težko se učim, ker nenehno mislim na to, kdaj se bomo morali izseliti in tudi počitnic se prav nič ne veselim: spet nas bo zeblo in jedli bomo kvečjemu enkrat na dan. Sošolci nas zafrkavajo, da smo kmetavzi, ker imamo ponošena oblačila, pa tudi sicer nas kar izločijo iz družbe. Morda tudi zato, ker nihče od nas ne more trenirati športov, ki nas veselijo. S sestrico kimona še vedno hraniva v omari – morda pa bo kdaj taka sreča, da bi lahko začeli spret trenirati ...," pripoveduje 11- letna Maja, najstarejša deklica med petimi otroki družine, ki je do začetka krize živela povsem običajno življenje in nikoli ni prosila za pomoč. Zdaj je vse drugače.
"Ko učiteljica reče, da bomo kmalu šli na izlet, mi gre kar na jok. Sošolci gredo, jaz pa tisti dan »zbolim«, ker nimamo denarja. Težko se učim, ker nenehno mislim na to, kdaj se bomo morali izseliti in tudi počitnic se prav nič ne veselim: spet nas bo zeblo in jedli bomo kvečjemu enkrat na dan. Sošolci nas zafrkavajo, da smo kmetavzi, ker imamo ponošena oblačila, pa tudi sicer nas kar izločijo iz družbe. Morda tudi zato, ker nihče od nas ne more trenirati športov, ki nas veselijo. S sestrico kimona še vedno hraniva v omari – morda pa bo kdaj taka sreča, da bi lahko začeli spret trenirati ...," pripoveduje 11- letna Maja, najstarejša deklica med petimi otroki družine, ki je do začetka krize živela povsem običajno življenje in nikoli ni prosila za pomoč. Zdaj je vse drugače.
»Že pri vpisu v glasbeno pripravnico sva bila v dvomih, ali naj deklici to omogočiva, saj smo v hudih finančnih težavah. In tak vpis seveda pomeni še dodatno finančno breme vsak mesec." Kajina starša sta se vseeno odločila, da deklici omogočita glasbeno izobrazbo. Tudi zato, ker je sama v otroštvu močno občutila, kako hudo je, če zaradi finančne stiske ne moreš početi stvari, ki te tako izrazito veselijo, mama vztraja pri odločitvi: »Prepričana sem, da ne glede na finančno stisko družine, otrokom moramo nekako omogočiti, da lahko počnejo stvari, ki jih veselijo. Otroci niso krivi za razmere, v katerih živijo ..."
Nekaj mesecev po Špelinem rojstvu so zdravniki ugotovili, da ima tumor v medenični votlini. Dolgoletna skrb za tako bolnega otroka je družini povsem spremenila življenje.
Prav nobena od desetih družin otrok iz projekta Botrstvo ni ostala brez vaše pomoči.
Ko se je naša poslušalka Alia konec leta 2012 odločila za obdarovanje treh deklic iz zgodbe Botrstva na Valu 202, si tudi slučajno ni predstavljala, da bo njeno drobno dejanje letos preraslo v zares velik projekt obdarovanja otrok z vseh koncev Slovenije.
Sapramiška je uradna glasnica projekta Botrstvo. Potuje po vsej Sloveniji, povabijo jo z namenom, da bi se glas o Botrstvu lažje širil tako med tiste, ki bi pomoč potrebovali, kot med tiste, ki jim jo morda lahko ponudijo.
Družina Bojana, Špele in Jana se je v iskanju nižje najemnine selila že neštetokrat. Kljub temu postajajo najnujnejši stroški za bivanje neobvladljivo visoki. Ogovorna in skrbna starša zato kljub dvema plačama ne moreta družini zagotoviti niti hrane. Čeprav – kot v posmeh - mama v službi vse dneve skrbi za to, da imajo otroci zdrave in redne obroke. Vendar ne njeni.
Študentje Ekonomske fakultete so s posebnim projektom že drugič zbirali sredstva za tri družine v stiski.
6-letni Leon in 18-letna Maja živita sama z očetom, saj mama ni več mogla zdržati pritiska finančnega dna. Oče je namreč po nekaj letih vodenja zelo uspešnega podjetja, ko ga je poslovni partner čez noč okradel za vse, kar je ustvaril , ostal brez vsega in na cesti.
“Tukaj imamo iz tedna v teden več ljudi, tudi več kot 80 jih pride v enem samem dnevu po paket hrane, detergentov, plenic, skratka vsega, kar nam posamezniki in podjetja podarijo. Zelo so zadovoljni in veseli in komaj čakajo, da lahko pridejo. Žal le enkrat na mesec …,” je ob koncu dneva, ko je že zmanjkalo hrane za vse, ki so prišli po pomoč, povedala Nina Balent, sodelavka ZPM Ljubljana Moste Polje. Nina je med tistimi sodelavci, ki vsak teden pred podelitvijo pomoči skrbno preverjajo dokumentacijo, potrdila in priporočila. Še pred nekaj leti so ljudje k njim prihajali predvsem po rabljena oblačila in obutev, stiska pa je tudi moščanske humanitarce pripeljala do tega, da so mestno občino Ljubljana prosili za dodatne prostore in zdaj v ulici z več kot pomenljivim pomenom, v Proletarski, s pomočjo donatorjev skušajo pomagati tudi lačnim.
Zgodba sedmošolca Amadeja, srednješolca Aleša in njune mame je taka kot zgodba mnogih, ki so zaradi bolezni, ločitve in izgube službe začeli izgubljati bitko z vsakodnevnimi stroški in krediti, najetimi v srečnejših časih. Na vratih se zdaj vrstijo rubežniki, čez nekaj dni bo njihov dom že na dražbi, družina pa nima kam …
Prav vse družine, ki jih spoznavate v naših zgodbah v podporo projektu Botrstvo, spremljamo še dolgo po objavi. Nekaterim se življenje res popolnoma spremeni, nekaterim je vsaj za nekaj časa olajšano, nekatere imajo tudi stiske in težave, ki jih še tako radodarna pomoč ne more povsem rešiti. Med njimi je zgodba sedmošolke Eme. Ko smo njeno družino obiskali to pomlad, jih skrbela vse večja finančna stiska, plačevanje najemnine in vsaj osnovnih življenjskih stroškov, pa tudi mamina bolezen, za katero je izvedela nekaj tednov pred našim obiskom.
Maša je 13-letnica, navdušena športnica. Klemen in Tilen pa sta njena bratca, 8-mesečna dvojčka, ki zaradi mnogo prezgodnjega rojstva potrebujeta ogromno dodatne nege. Oba starša sta izgubila zaposlitev, najprej zaradi tvegane nosečnosti mama, takoj po rojstvu sinov pa še oče. Družina živi v najemniškem stanovanju in ima le nizke socialne prihodke. Po plačilu nujnih stroškov, ki jim zagotavlja streho nad glavo, tako že zmanjka …
Neveljaven email naslov