Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maturanti 4. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani že od drugega letnika šolanja skupaj botrujejo dvema otrokoma, ki živita v materialnem pomanjkanju: fantku iz projekta Botrstvo in dečku iz Zambije.
"Če imaš nečesa več, ne vem, zakaj ne bi pomagal nekomu, ki ima manj"
Naška Schenk, Dominika Jeglič, Luka Skledar in Rok Dajnko so dijaki 4. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Skupaj z osemindvajsetimi sošolci so botri dvema otrokoma, ki živita v materialnem pomanjkanju.
Luka pojasnjuje, da jih je razredničarka v drugem letniku seznanila s projektom Botrstvo. “Želeli smo prispevati, pomagati. Odločili smo se, da bomo botri dvema dečkoma – enemu iz Slovenije in enemu iz Afrike, iz Zambije. Povezali smo se, se organizirali in akcija se je začela.”
Dijaki tako že tretje leto zapored finančno podpirajo dva otroka. Vsak od 32-ih učencev iz njihovega razreda prispeva 16 evrov na leto. Naška Schenk priznava, da je razredničarka dijake prepričala tudi s pretresljivimi zgodbami otrok in najstnikov v stiski.
“O Albionu, to je naš slovenski otrok, smo slišali, da ima mamo na dializi, oče pa je sezonski gradbeni delavec. Pretreslo nas je, da ima njegov brat dvojček težave na pljučih, ima pa še tri brate in sestre. Rad ima matematiko. John iz Zambije pa nas je prepričal, da je priden v šoli, rad ima tudi nogomet.”
Zaradi sodelovanja pri dveh humanitarnih projektih so sošolci bolj dovzetni za socialne stiske v širši okolici. Bolj solidarni pa so tudi med seboj, dodaja dijakinja Dominika Jeglič.
“Zdaj, ko gremo na maturantski izlet, smo ustanovili klub – sklad za pomoči potrebne v razredu. Vsak prispeva po svojih zmožnostih. Tistim, ki nimajo dovolj, da bi šli na izlet, bomo razdelili. Tudi na to smo v razredu pozorni, opazimo vse mogoče. Res je lepo, da smo velika skupnost, da smo povezani.”
Dijaki 4. č želijo po koncu srednješolskega izobraževanja prepustiti botrstvo mlajšim. Upajo, da bodo njihovi nasledniki nadaljevali dobrodelnost, ki so jo začeli sami. Tudi sami bodo še naprej sodelovali v humanitarnih akcijah, saj so prepričani, da se dobro vrača z dobrim.
Dodatne informacije o projektu so na voljo na boter.si, telefonskih številkah ZPM Ljubljana Moste – Polje 08/205-26-93 in 01/544-30-43, e-pošta: info@boter.si, in pri novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si. Odgovori na najpogostejša vprašanja tistih, ki bi radi pomagali družinam iz naših zgodb, so zbrani tukaj.
551 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Maturanti 4. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani že od drugega letnika šolanja skupaj botrujejo dvema otrokoma, ki živita v materialnem pomanjkanju: fantku iz projekta Botrstvo in dečku iz Zambije.
"Če imaš nečesa več, ne vem, zakaj ne bi pomagal nekomu, ki ima manj"
Naška Schenk, Dominika Jeglič, Luka Skledar in Rok Dajnko so dijaki 4. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Skupaj z osemindvajsetimi sošolci so botri dvema otrokoma, ki živita v materialnem pomanjkanju.
Luka pojasnjuje, da jih je razredničarka v drugem letniku seznanila s projektom Botrstvo. “Želeli smo prispevati, pomagati. Odločili smo se, da bomo botri dvema dečkoma – enemu iz Slovenije in enemu iz Afrike, iz Zambije. Povezali smo se, se organizirali in akcija se je začela.”
Dijaki tako že tretje leto zapored finančno podpirajo dva otroka. Vsak od 32-ih učencev iz njihovega razreda prispeva 16 evrov na leto. Naška Schenk priznava, da je razredničarka dijake prepričala tudi s pretresljivimi zgodbami otrok in najstnikov v stiski.
“O Albionu, to je naš slovenski otrok, smo slišali, da ima mamo na dializi, oče pa je sezonski gradbeni delavec. Pretreslo nas je, da ima njegov brat dvojček težave na pljučih, ima pa še tri brate in sestre. Rad ima matematiko. John iz Zambije pa nas je prepričal, da je priden v šoli, rad ima tudi nogomet.”
Zaradi sodelovanja pri dveh humanitarnih projektih so sošolci bolj dovzetni za socialne stiske v širši okolici. Bolj solidarni pa so tudi med seboj, dodaja dijakinja Dominika Jeglič.
“Zdaj, ko gremo na maturantski izlet, smo ustanovili klub – sklad za pomoči potrebne v razredu. Vsak prispeva po svojih zmožnostih. Tistim, ki nimajo dovolj, da bi šli na izlet, bomo razdelili. Tudi na to smo v razredu pozorni, opazimo vse mogoče. Res je lepo, da smo velika skupnost, da smo povezani.”
Dijaki 4. č želijo po koncu srednješolskega izobraževanja prepustiti botrstvo mlajšim. Upajo, da bodo njihovi nasledniki nadaljevali dobrodelnost, ki so jo začeli sami. Tudi sami bodo še naprej sodelovali v humanitarnih akcijah, saj so prepričani, da se dobro vrača z dobrim.
Dodatne informacije o projektu so na voljo na boter.si, telefonskih številkah ZPM Ljubljana Moste – Polje 08/205-26-93 in 01/544-30-43, e-pošta: info@boter.si, in pri novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si. Odgovori na najpogostejša vprašanja tistih, ki bi radi pomagali družinam iz naših zgodb, so zbrani tukaj.
Razmišljanje ene od boter v projektu Botrstvo, ki je bila nekoč tudi sama v socialni stiski, zdaj pa pomaga drugim.
Ločitev staršev, šest selitev v enem letu, nato vrnitev v nekdanje okolje, ki pa ga ni več želelo sprejeti, pa prometna nesreča, zaradi katere je očetovo življenje dolgo viselo na nitki, vse to je bilo preveč za osnovnošolca Adriana, ki je svoje stiske skušal končati na najbolj tragičen način. Zdaj skuša zaživeti na novo, a mu huda finančna stiska grozi, da bo morda že letos moral znova zamenjati šolo in okolje, v katerem se dobro počuti.
Da dosežemo, da otrok pomaga otroku ne potrebujemo veliko. A namen je dosežen, če to stori večkrat in z veseljem. Neja Jerant je obiskala vrtec Galjevica, kjer tovrstnega veselja ne manjka. Na pobudo mamice enega izmed otrok, se je vzgojiteljica v času tedna otroka odločila, da bodo otroci, seveda s pomočjo staršev, poskušali nabrati čim več stvari, ki jih socialno ogroženi otroci potrebujejo.
Vse od začetka šolskega leta smo v oddajah Botrstva opozarjali na pomen zunajšolskih dejavnosti in razvoja talentov socialno ogroženih otrok ter nizali argumente, zakaj z izgubljenimi talenti izgublja tudi družba kot celota. Ta teden z akcijo zaključujemo.
Lani spomladi smo predstavili zgodbo Julije in Lare, dveh sestričen, ki je bila hkrati tudi zgodba o dveh družinah, saj neozdravljivo bolna Julija, za katero po smrti mamice in hudi invalidnosti očeta skrbi babica, veliko časa preživi z Larino družino.Čeprav Juliji nihče ne more pozdraviti bolezni, ste poslušalci izdatno pripomogli, da še poldrugo leto kasneje obe družini živita veliko lažje.
Botrska zgodba je tokrat namenjena skritemu brezdomstvu, tudi pri otrocih.
Ves september smo v naših oddajah s pripovedmi otrok in utemeljitvami strokovnjakov opozarjali na to, kako pomemben je razvoj talentov in zakaj s tem, ko se otroci ne morejo vključiti v plačljive dejavnosti, izgubljamo tudi kot družba. Ta teden sledi še zadnje dejanje, ki bo pripomoglo k finančni podpori mladih športnih talentov: dobrodelna dražba rumene majice zmagovalca letošnje dirke Tour de France Chrisa Frooma. In najprej zgodba o tem, kako je ta izjemno dragocena majica zmagovalca najpomembnejše dirke na svetu sploh prišla do nas.
Opozorjamo na pomen dostopnosti do prostočasnih dejavnosti za otroke iz socialno šibkih okolij, tokrat posebej opozarjamo na šport.
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
“Komaj sva čakala, da bo prišel dan, ko bova šla na morje,” še v bratčevem imenu pove Matej, ki se je pred dnevi vrnil s svoje edine letošnje počitniške dogodivščine. “Moj najboljši prijatelj je postal Tim, skupaj sva lovila rake, polžke in školjke in plavala.“ “Imeli smo odlične vzgojitelje, vrstniki so bili prijazni. Igrali smo namizne igre, uživali na plaži, plavali, skakali s pomola, zvečer pa smo imeli različne programe – ples, športne in olimpijske igre, pa iskanje nadarjenih in ,poroke’. Super je bilo, fenomenalno!” podoživlja svoja doživetja prikupna najstnica Sara, ki je na letovanju spletla številna nova prijateljstva.
Počitnice na morju so za mnoge samoumevne, za mnoge nedosegljive, za nekatere pa bodo letos tudi s pomočjo naših poslušalcev končno dosanjane sanje . . .
Letovanja brez staršev, v novem okolju, z vrstniki iz povsem drugačnih okolij, so neprecenljiva izkušnja za vse otroke, še posebej pa za tiste, ki vse leto živijo v pomanjkanju vseh vrst. Kot pravijo dolgoletni vzgojitelji Estera, Sabina, Saša, Matjaš in Boris, tisti otroci, ki na letovanja prihajajo s pomočjo donatorjev, vse pogosteje nanje prihajajo brez najosnovnejše opreme in so vse pogosteje - željni hrane.
Letovanja, ki jih pripravljajo tudi različne humanitarne organizacije, so za otroke s socialnega dna pomembna predvsem zaradi nabiranja novih doživetij, saj so pogosto tudi med šolskim letom odrinjeni na rob, za otroke, ki živijo brez materialnega pomanjkanja, pa je neprecenljiva predvsem izkušnja neobremenjenega druženja z vrstniki, s katerimi se običajno prav zaradi družbene razslojenosti ne družijo prav veliko? Mozaik letovanj nam bodo v prihodnjih oddajah pomagali sestaviti dolgoletni spremljevalci otrok na letovanjih iz ZPMS.
Muhammed Kisirisa je pri petnajstih letih v ugandskem slumu, kjer je tudi odraščal, ustanovil prvo dobrodelno organizacijo. Vse od takrat pomaga mladim iz najbolj depriviligiranih družin. S tremi prijatelji je tako ustanovil organizacijo za temeljne spremembe, ki nekaj sto otrokom omogoča izobraževanje, vodijo pa tudi nekakšno botrstvo za otroke - posamezniki lahko namreč določenemu otroku namenjajo po 30$ na mesec. Tokrat torej po svoje sorodna, a tudi povsem drugačna botrska zgodba.
Letošnje šolsko leto je bilo za srednješolca Vida povsem drugačno od lanskega, ko je moral veliko honorarno delati, da so z družino sploh lahko plačevali stroške, ko je sanjal o lastnem kovčku z orodjem, nujnim za praktičen del šolanja in vsaj kakšni brezskrbni uri druženja s prijatelji. Družini je namreč znova, že petič grozila selitev, negotovo pa je bilo, ali bo srednjo šolo sploh lahko končal. Leto kasneje prav zaradi pomoči poslušalcev že načrtuje šolanje na fakulteti!
Presenetljiv in presunljiv je podatek ljubljanskega zavoda Pod streh’co, da je več kot polovica njihovih uporabnikov iz družin, ki imajo mladoletne otroke. Obiskali smo jih, pa tudi preverili, koliko družin prihaja po tovrstno pomoč v druge javne kuhinje po Sloveniji.
V gledališču Glej se predstaviljajo mladi igralci, ki so sodelovali v mednarodnem projektu Generacija generaciji. Projekt je namenjen spodbujanju ustvarjanja sodobnega gledališča za najstnike z najstniki.
Pred kratkim objavljena mednarodna študija razvoja možganov in drugih razvojnih potencialov pri otrocih, ki odraščajo v romunskih sirotišnicah, je pokazala, da socialna depriviligiranost resno in dolgoročno vpliva na razvoj otrok iz socialnega roba. Morda se zdi absurdno primerjati tiste razmere s temi, v katerih živijo nekateri otroci na skrajnem socialnem robu pri nas, vendar pediatrinja dr. Tina Bregant pravi, da bi morali biti veliko bolj pozorni na to, kakšne dolgoročne posledice prinaša dejstvo, da otroci živijo v nenehnem stresu, v družinah, paraliziranih od strahu pred izgubo doma in ob neprimerni prehrani.
Neveljaven email naslov