Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prihodnost slovenske državne blaginje

29.05.2017

Na konferenci o prihodnosti slovenske državne blaginje, ki je ta teden potekala v Ljubljani, je bila med pomembnimi temami tudi neenakost in revščina v družbi, seveda tudi tista, ki prizadene otroke. Primerjalno z drugimi državami je skrb za otroke in v marsičem še vedno na visoki ravni, vendar pa bi družinska politika z nekaj spremembami lahko bila bistveno bolj učinkovita, opozarjata gostji oddaje dr. Nada Stropnik (Inštitut za ekonomska raziskovanja) in dr. Vesna Leskošek (Fakulteta za socialno delo).

V tako bogati družbi je nedopustno imeti tako revne otroke in se tako zelo zanašati na pomoč nevladnih organizacij

Danes so mladi v res težkem položaju, pritiski kapitalizma in posledično gospodarstva, naj se trg dela še bolj prekarizira, naj se uvede še več neznačilnih oblik dela so veliki in so tolikšni, da se država temu vedno težje upira,” je dekanja Fakultete za socialno delo dr. Vesna Leskošek opozorila na konferenci o prihodnosti slovenske države blaginje, na kateri sta bili med pomembnimi temami tudi neenakost in revščina v družbi, seveda tudi tista, ki prizadene otroke. “Bojim se, da mladi ne bodo imeli tako varnih eksistenc in družbene varnosti, da bi lahko družbeno participirali, saj jih bo njihov položaj vse bolj obremenjeval. To pa pomeni, da država ne more več računati na generacijo otrok, ki bodo družbeno dejavni in ki bodo imeli enako razumevanje za solidarnost, enakost in druga načela socialne države, kar lahko zagotavlja medgeneracijsko solidarnost. Prihodnost je zelo nepredvidljiva.”

In to za prav vse generacije, tudi tiste, ki menijo, da jih dobrobit otrok danes prav nič ne zadeva, ker da so starši sami dolžni poskrbeti za prihodnost svojih otrok. A družba nikakor ni le seštevek posameznikov in njihovo aritmetično povprečje, ampak živ organizem, ki le s sobivanjem in solidarnostjo lahko zavaruje najšibkejše in razume, da je za vse dobra le takrat, ko prav nihče ni na tleh.

“Še vedno menim, da je rešitev to, da negujemo neko obliko socialne pravičnosti in solidarnosti, na katerih temelji socialna država, ne glede na to, ali menimo, da bi se morda morala socialna država v kakšnem delu spremeniti. Samemu pojmu se ne smemo odpovedati!”

Predvsem pa moramo vedeti, da je razumevanje revščine z vidika, “da so si ljudje zanjo sami krivi“, popolnoma zgrešena, je jasna dr. Leskošek: “Svoja življenja živimo znotraj družbene strukture, ki jo ustvarjajo vsakokratna vlada in politika, pa tudi mi s tem, ko jih volimo. Ta struktura vedno zamejuje naša življenja, vedno nam daje ali odvzema nekatere možnosti. Če za primer vzamemo stečaj Mure – zanj zagotovo niso bile krive delavke, ki so nato nosile vse posledice, pač pa podjetje, pa tudi država, ki nekemu podjetju postavlja okvire. Zato odgovornosti za obstoj ne moremo preprosto prenesti na samega človeka!

Pri Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje, kjer vodijo projekt Botrstvo, so prav danes pristojne znova opozorili na številne sistemske pomanjkljivosti in napake ter jih znova pozvali k spremembi zakonodaje: take spremembe bi namreč pomembno prispevale k zmanjševanju posledic revščine v Sloveniji.

Če primerjamo stanje s stanjem v drugih razvitih državah, smo morda v čem resda na boljšem, a pogosto le zato, ker je tudi v nekaterih drugih državah EU obseg revščine katastrofalen, poudarja dr. Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja: “Huda revščina pri nas ni masoven problem, še vedno jo blažijo socialni transferji, odlično so subvencionirani vrtci, zelo dobro je poskrbljeno za zdravstveno varstvo mladoletnih otrok. Tukaj smo res dobri. A problem je, ker je tako velik delež skrbi na nevladnih organizacijah.

Je pa dr. Stropnik prepričana, da imajo pri zadovoljevanju tako osnovnih potreb, kot je golo preživetje, nevladne organizacije preveliko vlogo in jo prevzemajo od tistega, ki bi jo v resnici moral opravljati: “Mislim, da je v tako bogati družbi nedopustno imeti otroke, ki nimajo zadovoljenih osnovnih potreb in živijo v okoliščinah, ki jim bodo prizadejale dolgoročne posledice. Tukaj bi država morala opraviti svoje delo! Nevladne organizacije so ji lahko v veliko pomoč, vendar država ne sme računati na to, da bodo te zaščitnik družine od materialne varnosti naprej. Svoje delo lahko opravijo bolje kot država, ker bolje poznajo potrebe družin, a je država potem dolžna to financirati!

Ob tem dr. Stropnik opozarja še na posebnost, da država otroški dodatek že všteva v dohodke družine, kar bi bilo nujno spremeniti: socialna politika naj poskrbi za socialno stabilnost družine, otroški dodatek pa bi moral biti poseben dohodek iz naslova družinske politike. V številnih državah je namreč otroški dodatek povsem ločena kategorija.


Botrstvo

548 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Prihodnost slovenske državne blaginje

29.05.2017

Na konferenci o prihodnosti slovenske državne blaginje, ki je ta teden potekala v Ljubljani, je bila med pomembnimi temami tudi neenakost in revščina v družbi, seveda tudi tista, ki prizadene otroke. Primerjalno z drugimi državami je skrb za otroke in v marsičem še vedno na visoki ravni, vendar pa bi družinska politika z nekaj spremembami lahko bila bistveno bolj učinkovita, opozarjata gostji oddaje dr. Nada Stropnik (Inštitut za ekonomska raziskovanja) in dr. Vesna Leskošek (Fakulteta za socialno delo).

V tako bogati družbi je nedopustno imeti tako revne otroke in se tako zelo zanašati na pomoč nevladnih organizacij

Danes so mladi v res težkem položaju, pritiski kapitalizma in posledično gospodarstva, naj se trg dela še bolj prekarizira, naj se uvede še več neznačilnih oblik dela so veliki in so tolikšni, da se država temu vedno težje upira,” je dekanja Fakultete za socialno delo dr. Vesna Leskošek opozorila na konferenci o prihodnosti slovenske države blaginje, na kateri sta bili med pomembnimi temami tudi neenakost in revščina v družbi, seveda tudi tista, ki prizadene otroke. “Bojim se, da mladi ne bodo imeli tako varnih eksistenc in družbene varnosti, da bi lahko družbeno participirali, saj jih bo njihov položaj vse bolj obremenjeval. To pa pomeni, da država ne more več računati na generacijo otrok, ki bodo družbeno dejavni in ki bodo imeli enako razumevanje za solidarnost, enakost in druga načela socialne države, kar lahko zagotavlja medgeneracijsko solidarnost. Prihodnost je zelo nepredvidljiva.”

In to za prav vse generacije, tudi tiste, ki menijo, da jih dobrobit otrok danes prav nič ne zadeva, ker da so starši sami dolžni poskrbeti za prihodnost svojih otrok. A družba nikakor ni le seštevek posameznikov in njihovo aritmetično povprečje, ampak živ organizem, ki le s sobivanjem in solidarnostjo lahko zavaruje najšibkejše in razume, da je za vse dobra le takrat, ko prav nihče ni na tleh.

“Še vedno menim, da je rešitev to, da negujemo neko obliko socialne pravičnosti in solidarnosti, na katerih temelji socialna država, ne glede na to, ali menimo, da bi se morda morala socialna država v kakšnem delu spremeniti. Samemu pojmu se ne smemo odpovedati!”

Predvsem pa moramo vedeti, da je razumevanje revščine z vidika, “da so si ljudje zanjo sami krivi“, popolnoma zgrešena, je jasna dr. Leskošek: “Svoja življenja živimo znotraj družbene strukture, ki jo ustvarjajo vsakokratna vlada in politika, pa tudi mi s tem, ko jih volimo. Ta struktura vedno zamejuje naša življenja, vedno nam daje ali odvzema nekatere možnosti. Če za primer vzamemo stečaj Mure – zanj zagotovo niso bile krive delavke, ki so nato nosile vse posledice, pač pa podjetje, pa tudi država, ki nekemu podjetju postavlja okvire. Zato odgovornosti za obstoj ne moremo preprosto prenesti na samega človeka!

Pri Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje, kjer vodijo projekt Botrstvo, so prav danes pristojne znova opozorili na številne sistemske pomanjkljivosti in napake ter jih znova pozvali k spremembi zakonodaje: take spremembe bi namreč pomembno prispevale k zmanjševanju posledic revščine v Sloveniji.

Če primerjamo stanje s stanjem v drugih razvitih državah, smo morda v čem resda na boljšem, a pogosto le zato, ker je tudi v nekaterih drugih državah EU obseg revščine katastrofalen, poudarja dr. Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja: “Huda revščina pri nas ni masoven problem, še vedno jo blažijo socialni transferji, odlično so subvencionirani vrtci, zelo dobro je poskrbljeno za zdravstveno varstvo mladoletnih otrok. Tukaj smo res dobri. A problem je, ker je tako velik delež skrbi na nevladnih organizacijah.

Je pa dr. Stropnik prepričana, da imajo pri zadovoljevanju tako osnovnih potreb, kot je golo preživetje, nevladne organizacije preveliko vlogo in jo prevzemajo od tistega, ki bi jo v resnici moral opravljati: “Mislim, da je v tako bogati družbi nedopustno imeti otroke, ki nimajo zadovoljenih osnovnih potreb in živijo v okoliščinah, ki jim bodo prizadejale dolgoročne posledice. Tukaj bi država morala opraviti svoje delo! Nevladne organizacije so ji lahko v veliko pomoč, vendar država ne sme računati na to, da bodo te zaščitnik družine od materialne varnosti naprej. Svoje delo lahko opravijo bolje kot država, ker bolje poznajo potrebe družin, a je država potem dolžna to financirati!

Ob tem dr. Stropnik opozarja še na posebnost, da država otroški dodatek že všteva v dohodke družine, kar bi bilo nujno spremeniti: socialna politika naj poskrbi za socialno stabilnost družine, otroški dodatek pa bi moral biti poseben dohodek iz naslova družinske politike. V številnih državah je namreč otroški dodatek povsem ločena kategorija.


20.04.2015

Zahvala Majine družine

Po dobrem letu smo obiskali družino Mitje, Maje, Maše, Nejca in Primoža Takrat so bili tik pred deložacijo, razmišljali so, kam se bodo preselili, otroke pa je skrbelo, ali bodo med počitnicami sploh lahko jedli. Leto kasneje živijo “300 odstotkov bolje” ocenjuje njihova mama. Kaj vse se je spremenilo na bolje?


13.04.2015

Boštjanova in Nejčeva zgodba

“Vse življenje sem samo delal, nič drugega nisem videl kot delo, s katerim bi kljub le eni skromni plači lahko otrokoma zagotovil vsaj dom. Iz gospodarskega objekta smo skušali narediti bivalne prostore, tri leta smo z otrokoma živeli brez vode in elektrike. Želel sem le, da bi lahko ustvaril normalen dom. Zdaj pa ne morem več.”


06.04.2015

Deklica zaradi botra obiskuje vrtec

Poslušalec Mare se je po nekajletnem bivanju v tujini ob povratku domov odločil postati boter, a je imel prav zaradi izkušenj s podobnimi projekti v tujini nekoliko drugačna pričakovanja: da bo lahko otroku, skupaj s svojo družino, v pomoč pri odraščanju tudi drugače, ne le z vsakomesečno finančno pomočjo...


30.03.2015

Izkupiček akcije Čisto veselje

V akciji “Čisto veselje” so pred dnevi ljudje na 30 lokacij po vsej Sloveniji prinašali odpadne surovine, da bi z izkupičkom, v celoti namenjenem projektu Botrstvo, pomagali čim več otrokom s posebnimi potrebami omogočiti (morda prvo) počitniško doživetje. V slabem tednu ste zbrali 527 ton odpadnih materialov, kar pomeni 58.679 evrov za letovanja otrok s posebnimi potrebami.


23.03.2015

Ksenija in Klara

Zgodba majhnih deklic Ksenije in Klare je zgodba, v kateri bi se lahko prepoznalo veliko družin. Resda nista lačni in tudi vrtec lahko obiskujeta, so ju pa zaznamovali ločitev staršev, nato pa selitve: najprej v materinski dom, nato v nujno bivalno enoto. Ko sta se končno lahko preselili v neprofitno stanovanje, njun prvi “pravi” dom, so se njuni brezposelni mami dolgovi že tako nakopičili, da so izvršbe, rubeži in strah pred izgubo doma njihov vsakdan. Kljub temu se mama na vse načine trudi deklicama zagotoviti kar se da normalno otroštvo . . .


16.03.2015

Čisto veselje

Zbiranje odpadnih surovin na več kot 30-ih lokacijah po Sloveniji bo med 16. in 21. marcem. Izkupiček bo namenjen za letovanje otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami prek projekta Botrstvo v Sloveniji.


09.03.2015

Vesna Leskošek

Ni naključje, da je revščina ženskega spola. “Če pogledate podatke o revščini, boste videli, da je vsepovsod razlika med revščino moških in žensk, ženske so vedno na slabšem. In to v vseh starostnih skupinah, najhuje pa je pri starrejših, kjer v revščini po uradnih podatkih živi kar 33,5 odstotkov žensk nad 75. letom starosti. Kar nas posebej opozarja na to, kaj pomeni, če ženske ostanejo doma, ko so otroci majhni in se na trg dela vključijo veliko kasneje kot je povprečje. Na koncu odhajajo v pokoj z izjemno nizkimi pokojninami, s katerimi sploh ne morejo živeti.


02.03.2015

Vesnina in Janova zgodba

Pred tremi leti je Vesno in Jana zapustila mama. Pretres je bil res velik, za vse. Močno je vplival na očetovo psihično stanje in najbrž odločilno pripomogel k izbruhu njegove hude kronične bolezni, ki zahteva pogosto zdravljenje v bolnišnici. Zaradi denarne stiske zdaj Janu ne morejo zagotoviti rednega trenieranja nogometa, za katerega je zelo talentiran.


23.05.2015

Kreativni tabor

"Spoznamo tudi takšne otroke, ki jih igranje in otročarije na letovanjih in taborih več ne zanimajo, ker so zaradi svojih težkih razmer doma kot odrasle osebe. A ko se sprostijo, znova spoznajo, kako lepo je biti otrok," opisuje vzgojiteljica Alenka iz Zveze prijateljev mladine. Kako zelo pomembno je, da starši sploh upajo vpisati svoje otroke na počitniške tabore in izpolniti prijavnico za subvencioniranje, so pri ZPM ugotavljali na tokratnem kreativnem taboru za nadarjene na Pohorju. Obiskala jih je Rebeka Pinosa.


16.02.2015

V objektivu lačnih oči

Jeseni, prav v času, ko smo tudi na Valu 202 intenzivno opozarjali na pogosto spregledan pomen razvoja talentov in udeleževanja zunajšolskih dejavnosti, je filmski ustvarjalec Tomaž Šneberger na Ptuju zasnoval prav poseben projekt “V objektivu lačnih oči”. S pomočjo ptujskega CSD je zbral ekipo mladih s socialnega dna, da bi skupaj ustvarili pravi celovečerni film. Izbrana skupinica sedmih mladih, starih od 8 do 17 let, vključenih tudi v projekt Botrstvo, se od takrat redno srečuje in snuje vse potrebno za prihodnost filma.


09.02.2015

S humanitarno štipendijo do diplome

Ponedeljkova sogovornica je iz res številčne družine, humanitarne organizacije so njej, njenim bratom in sestram pomagali že pri plačevanju poti v šolo, ki je starša ne bi zmogla, pomoč so dobivali tako v šolskih potrebščinah kot tudi v hrani in drugih donacijah. Prav zaradi štipendije iz enega od humanitarnih skladov, se je naša sogovornica sploh upala vpisati na fakulteto in jo je tudi uspešno končala.


02.02.2015

Tjašina zgodba

Tjaša in njena mama, ki je zbolela za rakom, živita v hudi duševni in finančni stiski. Mama in hči, ki sta največji zaveznici, in si življenja druga brez druge ne moreta predstavljati, potrebujeta vašo pomoč.


26.01.2015

Špelina zahvala

Prva lanska zgodba je bila zgodba deklice Špele, ki je večji del življenja preživela po bolnišnicah, njeno življenje pa je močno ovirala stoma, posebno izvodilo iz trebušne votline z vrečko. Po 20 operativnih posegih pri nas so starši sami poiskali možnost za operacijo v tujini, potrebovali pa so pomoč pri zagotavljanju denarja za sobivanje z njo in pa pomoč pri plačilu številnih dolgov, zaradi katerih jim je grozila izguba najemniškega stanovanja. In kako živijo danes?


19.01.2015

Mamica iz Borstva zdaj botra

Še pred dobrim letom je bila mamica dveh majhnih otrok v res veliki stiski, ki jo je pripeljala tudi v projekt Botrstvo. Takrat je bila zanjo finančna pomoč kot sama pravi “rešilna bilka”. Čeprav še vedno ne živijo razkošno, je zdaj, ko je dobila zaposlitev, izpolnila zaobljubo, ki si jo je dala takrat, ko je bilo najhuje – zdaj je tudi sama botra nekomu, ki pomoč potrebuje.


12.01.2015

Sestrice Eva, Loti in Neli

Sestrice Eva, Loti in Neli živijo v stari, nikoli dokončani in od časa močno načeti hiši v odročni globeli. Eva je drugošolka, mlajšima deklicama pa so mrzla hiša, nekaj igrač in povsem obupana brezposelna starša, ki zaradi invalidnosti nista zaposljiva, ves svet. Zaradi še neporavnanih dolgov ju namreč starša ne moreta vpisati v vrtec.


29.12.2014

Kako je pisemce paket postalo

Na pobudo “treh dobrih botrov je več kot 1000 prostovoljcev pomagalo pripraviti darila uza več kot 1000 otrok!


29.12.2014

Kako je pisemce paket postalo

Na pobudo “treh dobrih botrov je več kot 1000 prostovoljcev pomagalo pripraviti darila uza več kot 1000 otrok!


22.12.2014

Pregled skozi letošnje dosežke

Z donatorji in koordinatorji projekta Botrstvo smo se pogovarjali o preteklem delu in napovedih za prihodnost.


08.12.2014

Tarina zgodba

Tari, osemletni svetlolasi tretješolki, že od zgodnjega otroštva življenje kroji predvsem bolezen. Ta ji vse bolj odvzema sposobnost gibanja, zdaj ne zmore več stati, roke vse bolj izgubljajo moč, prstki pa spretnost … Tara je vse bolj je odvisna od pomoči mame in očeta, ki pa bijeta bitko ne le z boleznijo, pač pa tudi s hudim pomanjkanjem. Oče je zdravje pustil na gradbišču, mama ob tako bolnem otroku službe sploh ni našla, zdaj je brezposeln še Tarin starejši brat …


Stran 23 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov