Doba korone je bila velik naravni eksperiment, ki se je zgodil brez priprave in v katerem so se otroci z odpovedovanjem stikov in drugih življenjskih stalnic zelo prilagodili. Epidemija pa je razkrila številne ranljive skupine – pri otrocih so to tudi tisti iz socialno ranljivih okolij, tisti z anksioznimi motnjami in avtizmom, ki se s težavo vračajo v običajno življenje in družine z zelo zahtevnimi otroki. Za nekatere otroke je bilo tako nevzdržno, da so potrebovali tudi psihiatrično pomoč, značilnosti korona dobe opisuje vodja Službe za otroško psihiatrijo pri Pediatrični kliniki v Ljubljani dr. Marija Anderluh.

Obravnava otrok šele po poskusu samomora je prepozna in znak, da je za takim otrokom več let, ko mu nihče ni pomagal, tak otrok pa družbo dolgoročno stane desetkrat več

Doba korone je bila velik naravni eksperiment, ki se je zgodil brez priprave in v katerem so se otroci z odpovedovanjem stikov in drugih življenjskih stalnic zelo prilagodili. Epidemija pa je razkrila številne ranljive skupine – pri otrocih so to tudi tisti iz socialno ranljivih okolij, tisti z anksioznimi motnjami in avtizmom, ki se s težavo vračajo v običajno življenje, in družine z zelo zahtevnimi otroki. Za nekatere otroke je bilo tako nevzdržno, da so potrebovali tudi psihiatrično pomoč.

Da v prihodnosti kot družba ne bi plačevali strahovite cene danes spregledanih otrok, se kot možna rešitev ponuja vzpostavitev ministrstva, specializiranega za revščino otrok. Obstaja že na Novi Zelandiji, kjer se je obneslo kot dobra praksa. Slovenska praksa je drugačna, že dve leti ne uresničujemo niti že sprejetega Nacionalnega programa duševnega zdravja, otroci na strokovno pomoč čakajo mesece, opozarja dr. Marija Anderluh, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

"Takšno čakanje na pomoč je za otrokov razvoj izjemno dolga doba. Tudi pred epidemijo so bile službe, ki se ukvarjajo s pomočjo otrokom, premalo dostopne. Otroci so čakali na klinično pomoč po tri mesece, na pedopsihiatra tudi pol leta."

Pomemben oblikovalec otrokovega razvoja je izobrazba. Šola bi lahko z razvijanjem avtentičnih odnosov, časom za vzgojo in z iskrenim zanimanjem za otroke in njihove stiske postala varna mreža tudi za najranljivejše med njimi. Pomembno je zavedanje, da tega vsem otrokom ne omogoča niti lasten dom. Na to morda kaže tudi povečano število poskusov samomora ali samomorilnih misli med mladostniki.

"Mislim, da imamo veliko dobrih rešitev, ki potrebujejo uresničitev in politične odločitve. Ne si zatiskati oči pred tem delom naše družbe, pomembno jih je videti, premisliti in sprejeti odločitve. To ni sramota, sramota je tega ne videti."

Zato zdaj, ko učiteljem za blaženje novonastalih neenakosti in stisk ni ostalo veliko časa, nikakor ni čas za brezglavo lovljenje zadostnega števila ocen, je prepričana dr. Marija Anderluh.

Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS-om s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 evrov. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.