Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nepričakovano hitro zaprtje šole je onemogočilo, da bi šole pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki, mnoge starše skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet? Nemalo šol bo za razliko od spomladanske epidemije tokrat zahtevalo obvezno prisotnost pred računalniškim ekranom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo. Kakšni tedni so pred družinami, ki tega ne zmorejo zagotoviti, saj imajo težave že pri nakupu hrane in zagotavljanju ogrevanja? Kaj skrbi humanitarne organizacije, ko se srečujejo z vse več prosilci, ki se prvič v življenju srečujejo s tako hudimi finančnimi stiskami in ki prej še nikoli niso prosili za pomoč?
Družinam je odslej mogoče pomagati tudi z "Vrečko dobrote". Ta vsebuje tudi darilni bon, ki omogoča nakup svežih izdelkov po lastni izbiri
"Največji strah staršev je, da se bo ponovil spomladanski scenarij," prve odzive staršev na nepričakovano hitro zaprtje šol povzame Živa Logar iz ZPM Ljubljana Moste - Polje. To je onemogočilo, da bi šole lahko pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki. Ki pa niso edini problem, številne starše tudi skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet.
Nemalo šol bo v primerjavi s spomladansko epidemijo tokrat šolanje na daljavo zastavilo precej resneje in številne zahtevajo obvezno prisotnost pred računalniškim zaslonom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo.
"Stoodstotno prisotnost pri pouku si lahko privoščijo le družine, ki zmorejo zagotoviti računalnik za vsakega od otrok in druge učne pripomočke, kajti nekateri zahtevajo tudi tiskalnike, kar pomeni še strošek za papir in kartuše. Tega si družine, ki že tako komaj shajajo, nikakor ne morejo privoščiti."
Zagotovo bodo šole tudi prihodnje dni otroke poskušale začasno opremiti z računalniki, a starši ne upajo čakati in pomoč tudi zdaj iščejo pri humanitarnih organizacijah, tudi pri Botrstvu: "V prvem valu smo dali vse od sebe, skušali smo se odzvati na vse potrebe in uspelo nam je zagotoviti nekaj sto računalnikov, a zdaj kot humanitarna organizacija nismo zmožni pokriti vseh potreb, to je preveliko breme za nas in to bi morala biti obveznost države."
A samo oprema, kot se je že izkazalo spomladi, še zdaleč ni dovolj, na kar so takoj po spomladanski epidemiji večkrat opozarjali pedagogi: "Nismo seznanjeni s tem, da bi bili pripravljeni načrti za otroke, ki nimajo primernih pogojev za delo na daljavo, ki nimajo računalniške opreme ali pa ki jim starši ne morejo zagotoviti učne pomoči, enakovredne tisti v šoli. Gre za otroke, ki imajo odločbe otrok s posebnimi potrebami in potrebujejo dodatno strokovno pomoč, pa za otroke, ki živijo v neprimernih prostorih. Do nas prihajajo stiske, ker denimo petčlanska družina s šoloobveznimi otroki z dojenčkom živi v stanovanju, velikem 26m2. Si predstavljate, kako poteka šolanje na daljavo v takih razmerah?"
Dodatna težava je ogrevanje prostorov. Če so otroci v šoli, se da nekaj denarja prihraniti z zaprtimi radiatorji ali ugasnjeno pečjo, če so otroci doma, pa ne morejo biti na mrzlem. "Kurjava je velik strošek, sploh letos, ko se je kurilna sezona začela zelo zgodaj. To so izredni stroški in letošnje leto jih je polno. Zato je marsikatera družina že spomladi prosila CSD za izredne pomoči iz javnih sredstev in zdaj do njih ni več upravičena. Zelo nas skrbi, kaj bo zima prinesla ljudem …"
"Zelo veliko stisko pa staršem povzroča tudi zagotavljanje primerne prehrane. Najstniki je potrebujejo ogromno. Otroci imajo namreč v šolah zagotovljeno subvencionirano prehrano, ki ponuja polnovredne obroke. In če jo morajo zagotoviti starši, je to dolgoročno veliko finančno breme, zaradi katerega niso sposobni plačevati kakšnega drugega mesečnega stroška."
Toda ukrepi, sploh v uradno razglašeni epidemiji, pomenijo velike omejitve tudi za humanitarna društva, saj je zelo omejeno oz. odsvetovano sprejemanje donacij od posameznikov, težje je razdeljevanje hrane, najtežje pa je hrana dostopna za ljudi, ki živijo daleč od humanitarnih organizacij. Vsaka občina in regija je takrat pripravila svoje ukrepe pomoči, ponekod so skušali tople obroke otrokom in socialno najbolj ogroženim voziti na dom, a sistemsko taka pomoč ni bila urejena za vse, opozarjajo pri Botrstvu. In v primeru, da se po počitnicah otroci ne bi vrnili v šole, znova predlagajo: "Da bi se sredstva za te subvencije, ki so zdaj namenjene prehrani otrok v šoli, preusmerila k družinam, ki bi jih lahko porabili za nakup živil. To smo predlagali že spomladi in upamo, da bomo tokrat uslišani."
Ob tem pa pri Botrstvu opozarjajo, da bi ukrep moral biti izveden avtomatično, po uradni dolžnosti, saj je dostopnost centrov za socialno delo že od pomladi bistveno okrnjena. Težava z zagotavljanjem prehrane bo v prihodnjih tednih zagotovo prizadela več družin, kot jih je v spomladanskem delu epidemije, saj so med prosilci zdaj povsem nova imena, je prepričana Živa Logar: "Na nas se obračajo ljudje, ki nikoli v življenju niso potrebovali pomoči in še nikoli nikjer niso prosili za pomoč. Visoko izobraženi, z rednimi zaposlitvami, ki so morda imeli kredite, saj so jih še do nedavnega odplačevali brez težav. Čez noč so ostali brez zaposlitve in kljub trenutnim moratorijem jih bodo ti krediti počakali in jih bo treba odplačati. Če svoje službe ne bodo več dobili – in nekateri jih ne bodo nikoli več –, bo to postal težko rešljiv problem. In takim ljudem je zelo težko potrkati na vrata in prositi za pomoč, po večini jih skušajo kar se da dolgo rešiti sami. Ob tem pa je velika nevarnost, da se bodo stiske še poglobile in bo zato reševanje teh težav veliko težje."
Pri zagotavljanju osnovne pomoči, sploh pri prehrani, pomenijo omejitve gibanja veliko težavo, opozarja predsednica ZPM Moste - Polje Anita Ogulin:
"Ker hrane ne dobivamo od države, smo odvisni od donacij posameznikov in podjetij, vsem smo zelo hvaležni za vso dozdajšnjo pomoč. Izjemno smo veseli, da so pri podjetju Hofer našli rešitev, da kakovostna in varna hrana lahko pride do družin. Vrečko dobrote lahko vplačate tukaj, podjetje Hofer pa ji bo dodalo še bon v vrednosti deset evrov za izbiro živil po lastni presoji. To je velika in dragocena posebnost, saj sicer v humanitarne pakete ne moremo dajati svežih živil, kot so sveža zelenjava, meso in druga živila."
Od leta 2014 do danes so pri podjetju HOFER programu Botrstvo donirali že več kot 600.000 evrov, prav vsaka trgovina Hofer pa je botra enemu otroku iz tega programa.
539 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Nepričakovano hitro zaprtje šole je onemogočilo, da bi šole pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki, mnoge starše skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet? Nemalo šol bo za razliko od spomladanske epidemije tokrat zahtevalo obvezno prisotnost pred računalniškim ekranom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo. Kakšni tedni so pred družinami, ki tega ne zmorejo zagotoviti, saj imajo težave že pri nakupu hrane in zagotavljanju ogrevanja? Kaj skrbi humanitarne organizacije, ko se srečujejo z vse več prosilci, ki se prvič v življenju srečujejo s tako hudimi finančnimi stiskami in ki prej še nikoli niso prosili za pomoč?
Družinam je odslej mogoče pomagati tudi z "Vrečko dobrote". Ta vsebuje tudi darilni bon, ki omogoča nakup svežih izdelkov po lastni izbiri
"Največji strah staršev je, da se bo ponovil spomladanski scenarij," prve odzive staršev na nepričakovano hitro zaprtje šol povzame Živa Logar iz ZPM Ljubljana Moste - Polje. To je onemogočilo, da bi šole lahko pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki. Ki pa niso edini problem, številne starše tudi skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet.
Nemalo šol bo v primerjavi s spomladansko epidemijo tokrat šolanje na daljavo zastavilo precej resneje in številne zahtevajo obvezno prisotnost pred računalniškim zaslonom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo.
"Stoodstotno prisotnost pri pouku si lahko privoščijo le družine, ki zmorejo zagotoviti računalnik za vsakega od otrok in druge učne pripomočke, kajti nekateri zahtevajo tudi tiskalnike, kar pomeni še strošek za papir in kartuše. Tega si družine, ki že tako komaj shajajo, nikakor ne morejo privoščiti."
Zagotovo bodo šole tudi prihodnje dni otroke poskušale začasno opremiti z računalniki, a starši ne upajo čakati in pomoč tudi zdaj iščejo pri humanitarnih organizacijah, tudi pri Botrstvu: "V prvem valu smo dali vse od sebe, skušali smo se odzvati na vse potrebe in uspelo nam je zagotoviti nekaj sto računalnikov, a zdaj kot humanitarna organizacija nismo zmožni pokriti vseh potreb, to je preveliko breme za nas in to bi morala biti obveznost države."
A samo oprema, kot se je že izkazalo spomladi, še zdaleč ni dovolj, na kar so takoj po spomladanski epidemiji večkrat opozarjali pedagogi: "Nismo seznanjeni s tem, da bi bili pripravljeni načrti za otroke, ki nimajo primernih pogojev za delo na daljavo, ki nimajo računalniške opreme ali pa ki jim starši ne morejo zagotoviti učne pomoči, enakovredne tisti v šoli. Gre za otroke, ki imajo odločbe otrok s posebnimi potrebami in potrebujejo dodatno strokovno pomoč, pa za otroke, ki živijo v neprimernih prostorih. Do nas prihajajo stiske, ker denimo petčlanska družina s šoloobveznimi otroki z dojenčkom živi v stanovanju, velikem 26m2. Si predstavljate, kako poteka šolanje na daljavo v takih razmerah?"
Dodatna težava je ogrevanje prostorov. Če so otroci v šoli, se da nekaj denarja prihraniti z zaprtimi radiatorji ali ugasnjeno pečjo, če so otroci doma, pa ne morejo biti na mrzlem. "Kurjava je velik strošek, sploh letos, ko se je kurilna sezona začela zelo zgodaj. To so izredni stroški in letošnje leto jih je polno. Zato je marsikatera družina že spomladi prosila CSD za izredne pomoči iz javnih sredstev in zdaj do njih ni več upravičena. Zelo nas skrbi, kaj bo zima prinesla ljudem …"
"Zelo veliko stisko pa staršem povzroča tudi zagotavljanje primerne prehrane. Najstniki je potrebujejo ogromno. Otroci imajo namreč v šolah zagotovljeno subvencionirano prehrano, ki ponuja polnovredne obroke. In če jo morajo zagotoviti starši, je to dolgoročno veliko finančno breme, zaradi katerega niso sposobni plačevati kakšnega drugega mesečnega stroška."
Toda ukrepi, sploh v uradno razglašeni epidemiji, pomenijo velike omejitve tudi za humanitarna društva, saj je zelo omejeno oz. odsvetovano sprejemanje donacij od posameznikov, težje je razdeljevanje hrane, najtežje pa je hrana dostopna za ljudi, ki živijo daleč od humanitarnih organizacij. Vsaka občina in regija je takrat pripravila svoje ukrepe pomoči, ponekod so skušali tople obroke otrokom in socialno najbolj ogroženim voziti na dom, a sistemsko taka pomoč ni bila urejena za vse, opozarjajo pri Botrstvu. In v primeru, da se po počitnicah otroci ne bi vrnili v šole, znova predlagajo: "Da bi se sredstva za te subvencije, ki so zdaj namenjene prehrani otrok v šoli, preusmerila k družinam, ki bi jih lahko porabili za nakup živil. To smo predlagali že spomladi in upamo, da bomo tokrat uslišani."
Ob tem pa pri Botrstvu opozarjajo, da bi ukrep moral biti izveden avtomatično, po uradni dolžnosti, saj je dostopnost centrov za socialno delo že od pomladi bistveno okrnjena. Težava z zagotavljanjem prehrane bo v prihodnjih tednih zagotovo prizadela več družin, kot jih je v spomladanskem delu epidemije, saj so med prosilci zdaj povsem nova imena, je prepričana Živa Logar: "Na nas se obračajo ljudje, ki nikoli v življenju niso potrebovali pomoči in še nikoli nikjer niso prosili za pomoč. Visoko izobraženi, z rednimi zaposlitvami, ki so morda imeli kredite, saj so jih še do nedavnega odplačevali brez težav. Čez noč so ostali brez zaposlitve in kljub trenutnim moratorijem jih bodo ti krediti počakali in jih bo treba odplačati. Če svoje službe ne bodo več dobili – in nekateri jih ne bodo nikoli več –, bo to postal težko rešljiv problem. In takim ljudem je zelo težko potrkati na vrata in prositi za pomoč, po večini jih skušajo kar se da dolgo rešiti sami. Ob tem pa je velika nevarnost, da se bodo stiske še poglobile in bo zato reševanje teh težav veliko težje."
Pri zagotavljanju osnovne pomoči, sploh pri prehrani, pomenijo omejitve gibanja veliko težavo, opozarja predsednica ZPM Moste - Polje Anita Ogulin:
"Ker hrane ne dobivamo od države, smo odvisni od donacij posameznikov in podjetij, vsem smo zelo hvaležni za vso dozdajšnjo pomoč. Izjemno smo veseli, da so pri podjetju Hofer našli rešitev, da kakovostna in varna hrana lahko pride do družin. Vrečko dobrote lahko vplačate tukaj, podjetje Hofer pa ji bo dodalo še bon v vrednosti deset evrov za izbiro živil po lastni presoji. To je velika in dragocena posebnost, saj sicer v humanitarne pakete ne moremo dajati svežih živil, kot so sveža zelenjava, meso in druga živila."
Od leta 2014 do danes so pri podjetju HOFER programu Botrstvo donirali že več kot 600.000 evrov, prav vsaka trgovina Hofer pa je botra enemu otroku iz tega programa.
Čez dober teden bo minilo natanko 13 let, odkar je pri ZPM Ljubljana Moste Polje zaživel program Botrstvo v Sloveniji. Od takrat se je spremenilo marsikaj, nespremenjen pa je ostal znesek, ki ga botri vsak mesec namenjajo svojim varovancem. Zdaj je sprememba zaradi številnih podražitev in inflacije postala nujna, vendar pa bo prehod na višji znesek uveden tako, da se bodo obstoječi botri za spremembo lahko odločali sami.
15-letna dijakinja Aldina Bajrović je zelo dobra opazovalka družbe. Svoje vtise o duševnem zdravju in stiskah mladih je strnila v literarnem prvencu A Bad Day Doesn't Mean a Bad Life (Slab dan še ne pomeni slabega življenja). Zakaj najstniki čutijo anksioznost v obdobju, ki se zdi odraslim brezskrbno? Kako to, da so utrujeni, čeprav po predsodkih mladost in utrujenost ne sodita skupaj? Jim več pomenita zaupanje in poslušanje ali potrditev okolice?
V sedmih letih obstoja Dijaškega sklada programa Botrstvo smo res velikokrat opozorili na sistemsko vrzel, v je kateri je strošek bivanja v dijaških domovih – čeprav so državni in so v njih zaposleni javni uslužbenci – povsem na plečih tudi najrevnejših staršev dijakov. Razen splošne subvencije za tiste, ki živijo vsaj 25 kilometrov od šole, subvencioniranja na podlagi finančnega stanja družine namreč ni.
"Živim v enostarševski družini, brat je gibalno oviran in veliko denarja gre za njegove terapije. Zelo sem si želela v izbrano srednjo šolo, a bi mi vožnja do nje vzela ogromno časa, trikrat bi morala prestopati. Šolati bi se morala na kakšni šoli v bližini, na kakšnem programu, ki me sploh ne bi zanimal. Zato hvala, da sem dobivala pomoč, ki mi je ogromno pomenila, zdaj imam poklic, ki me res osrečuje in si ga želim opravljati do konca življenja," se zahvaljuje sogovornica, zdaj že študentka, ki je s pomočjo Dijaškega sklada uspešno končala srednješolsko izobraževanje. Dijaški sklad programa Botrstvo je pomagal že več kot 800 dijakom, ki sicer ne bi mogli bivati v dijaškem domu in se zato tudi ne bi mogli izobraževati na želeni srednji šoli. Kljub javnemu pozivu pristojnima ministrstvoma maja letos, naj vsaj deloma prevzameta in sistemsko uredita tovrstno subvencijo, je ta tudi v tem šolskem letu še zmeraj povsem odvisna od donacij. Za ta sklad so pri Botrstvu v sedmih letih obstoja sklada namenili že skoraj 1,2 milijona evrov pomoči.
Po vijugasti cesti in mnogih ovinkih obiščemo eno izmed treh gorniških vasi, ki jih imamo pri nas, vas Luče v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Na terenu preverjamo, v kakšnem stanju so šolski prostori in kako bo potekalo prihajajoče šolsko leto. Kakšno oporo in pomoč nudijo otrokom, ki so bili prizadeti v nedavnih ujmah?
"Opazila sem, da so pred spanjem še zmeraj vse nosile modrce, in sem vprašala, zakaj spijo z njimi, jim mar ni neudobno? Pa je eno dekle reklo, da so jo, ko je bila majhna, starši otipavali med spanjem in ji je neprijetno spati brez modrca. Kar zmrznila sem. Toda najbolj šokantno je bilo, da se nobenemu izmed deklet to ni zdelo čudno. Poslušale so, kot da bi bilo to nekaj najbolj normalnega, najbrž zato, ker so vse doživele kaj podobnega."
"Mlajši kot je otrok, več bo imel telesnih simptomov, bolel ga bo trebušček, glava, imel bo motnje spanja. Ko otrok enkrat že zmore ubesediti svojo stisko, potem se lahko z njim veliko pogovarjamo. A dajmo mu občutek, da zmoremo poskrbeti tudi zanj: 'Glej, težko je, ampak bomo zmogli'."
Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. V program Botrstvo je trenutno vključenih več kot 6300 otrok iz vse Slovenije, seveda tudi iz močno prizadetih in poplavljenih območij. Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo programe Botrstvo, Veriga dobrih ljudi in še nekaj podobnih za celostno pomoč otrokom, že od začetka poplav pripravljajo različne načine za pomoč tistim, ki jo bodo potrebovali.
Festivalsko, koncertno in na splošno kreativno-umetniško poletje je na vrhuncu, po treh letih precej okrnjenega dogajanja je tudi želja in potreba občinstva po dogodkih zelo velika. Toda pestrega poletnega dogajanja ne bi bilo brez neštetih ustvarjalnih, pogosto prekarno zaposlenih ustvarjalcev, ki so bili že pred epidemijo na robu preživetja. Epidemija je položaj na kulturno-ustvarjalnem področju močno poslabšala, zato so se štiri raziskave, ki so bile izvedene med začetkom in koncem epidemičnih ukrepov, osredotočale predvsem na vpliv takratnih ukrepov. Vendar so ob tem izrisale še številne druge, precej bolj dolgotrajne in trdovratne težave tega sektorja, ki so soodgovorne za revščino večine ustvarjalcev in s tem tudi njihovih otrok. Če se v takih razmerah sploh odločijo zanje. O usodi ustvarjalcev iz kreativnih dejavnosti in številnih drugih, ki v različnih oblikah delovnih razmerij ne morejo več preživeti, je govorila soustanoviteljica kreativnega centra Poligon in neodvisna raziskovalka Eva Matjaž.
Za tiste, ki imajo med šolskimi počitnicami pestre možnosti za druženje, spoznavanje novih krajev in ljudi, se zdi odhod na letovanja kakšne od humanitarnih organizacij morda manj privlačna možnost, a za številne je to še vedno sploh edina možnost za počitniški oddih zunaj domačega okolja. Letovanja so tudi dragocena učna priložnost, sploh za otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti doma. Tudi letos jih je v prvih julijskih dneh na letovanju spremljala vzgojiteljica Anja. Da letovanja otrokom veliko daje, kaže tudi to, da veliko tistih, ki so se letovanj udeleževali kot otroci, zdaj pa želijo pomagati tako, da postajajo vzgojitelji prostovoljci. Da bi tudi mlajši lahko dobili bogato življenjsko popotnico iz poletnih letovanj. Hvala vsem, ki jih omogočate tudi z donacijami.
V Strunjanu je v začetku julija letovalo 50 ukrajinskih otrok iz Kijeva in njegove okolice. To je bila druga skupina otrok na letovanju pri nas v okviru projektov Slovenske karitas, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Letovanje je bilo namenjeno predvsem temu, da se otroci v času počitnic razbremenijo stisk, ki so posledica vojnega dogajanja v domovini. Otroke, stare od osem do šestnajst let, je ob pestrem programu in izletih, pa tudi likovni terapiji, spremljalo več mladih prostovoljcev.
Številni otroci, ki so bili v program Botrstvo vključeni ob njegovih začetkih pred štirinajstimi leti, so zdaj že polnoletni in samostojni ljudje ali pa svojo izobrazbeno pot pravkar končujejo. In vedo, da brez pomoči številnih donatorjev in botrov tega uspeha ne bi mogli doseči. V teh dneh diplomo na eni izmed tehniških fakultet piše tudi sogovornik.
Mama dveh otrok je po nekajletni kalvariji, preživeti v kriznih centrih, varnih hišah in materinskih domovih končno zaživela v najemniškem stanovanju in dobila službo z minimalno plačo. Zagotavljanje počitniškega varstva je brez pomoči bližnjih velikanski finančni zalogaj. Ker pa gre za otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. z avtizmom, pa je iskanje poletnega varstva še bistveno težje. Poletje je kljub počitnicam ali prav zaradi njih za starše lahko zelo stresen čas.
Odkar je mož zbolel za rakom na ledvicah, sama pa se zaradi sina z avtizmom ne more zaposliti, sogovorničina družina ne zmore več plačati vseh stroškov. "Moja mama je delala pri Rdečem križu, tudi doma smo zato imeli 'Rdeči križ', ker je ljudem pomagala kadar koli in jim je nosila tudi stvari od doma. Vse življenje sem tudi sama pomagala drugim, zato je nepopisno težko, ko moraš sam prositi za pomoč, nikoli si nisem predstavljala, da bom kadar koli v takem položaju," je iskrena sogovornica, ki je na ZPM Ljubljana Moste - Polje prišla po šolske potrebščine in drugo pomoč za sina.
Živimo v družbi, ki je vedno bolj prepletena s tehnologijami. Zato je tudi vedno bolj pomembno, kakšne so naše digitalne veščine. Prejšnji teden je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede potekal simpozij Digitalne neenakosti v postpandemičnem času, ki ga je organiziral Center za družboslovno informatiko. Na simpoziju so govorci med drugim izpostavili, kako je na digitalne neenakosti vplivala pandemija covida-19, katere so najbolj ranljive skupine v naši družbi in kaj lahko naredimo, da postanemo bolj vključujoča družba.
Da bodo ukrepi ob epidemiji, ki so zahtevali skorajda rekordno dolgo zaprtje vseh šol, pustili posledice tudi na gibalnih sposobnostih otrok, je bilo jasno že kmalu po začetku epidemije. Športnovzgojni karton, ki že več kot 45 let zbira podatke o otrocih, je namreč izjemno dober vir podatkov, in ti so na drastičen upad opozorili že zelo kmalu. Toda kljub jasnim pozivom strokovnjakov, da so nujni hitri ukrepi v šolah, se je zgodilo mnogo premalo. Letošnji rezultati, v katerih so že obdelani podatki več kot 40.000 otrok, to dokazujejo, so pred dnevi potrdili strokovnjaki na javni predstavitvi v organizaciji Slovenske tiskovne agencije.
Med mladimi, ki te dni zaključujejo šolsko leto, tudi letos ni Mojce. Da sta z mamo sploh lahko preživeli, ji je že od 15 leta pomagala delati v kuhinji. Ko je mama zbolela za rakom, je sama prevzela skrb tako za bolno mamo kot za finančno preživetje.
Številne napovedane spremembe v šolskem sistemu bi morale veliko pozornosti nameniti zmanjšanju razslojevanja med otroki in ustvarjanju socialno pravičnejše šole, so prepričani v Socialni zbornici Slovenije, osrednjem strokovnem združenju na področju socialnega varstva pri nas. Ker trenutno kaže, da zastavljene reforme tega ne bodo upoštevale v zadostni meri, so ustanovili posebno Sekcijo za vzgojo v skupnosti, ki bo opozarjala tako na nujne zakonske spremembe v šolstvu kot na težave v izvajanju obstoječe zakonodaje. Pomoči, ki je na papirju na voljo vsem, namreč po njihovem mnenju običajno ne dobijo tisti, ki bi jo najbolj potrebovali.
Petič v zadnjih dveh desetletjih je tudi v Sloveniji potekala mednarodna raziskava bralne pismenosti. Opravljena je med četrtošolci, ki so v 57 državah z vsega sveta reševali identične pisne teste. Po tem, ko je od leta 2001 Slovenija nenehno dobro napredovala, so najnovejši rezultati, ki zajemajo stanje v letu 2021, precej slabši. Skrbi pa tudi podatek, da v šolo hodi vse več utrujenih in lačnih otrok. Kakšno stanje je pokazala raziskava in kaj bo treba ukreniti?
"Kakih deset ali enajstkrat smo se selili," sogovornica, mama dveh otrok, prešteje začasna bivališča, ki jih je z otrokoma zamenjala v nekaj letih po odhodu iz nasilja in alkohola polnega zakona. Prav takrat je bil tudi čas vpisa hčerke v srednjo šolo. Ker sogovornica že dolgo dela v triizmenskem delu v proizvodnji za minimalno plačo, je denarja zmanjkovalo že za plačevanje najemnine, varščine, stroškov življenja in selitev, včasih tudi za hrano… Dilema, ali hčerki kljub temu omogočiti vpis v želeno šolo, zaradi katerega bi bila selitev v dijaški dom najbolj smiselna, a tudi najdražja rešitev, je bila zelo velika, saj subvencij tudi za otroke iz najrevnejših družin ni. In ker je bila hči v dijaškem domu zadovoljna, ker je po neštetih selitvah soba v domu postala ena redkih in pomembnih stalnic v njenem življenju, je bila pridobljena subvencija Dijaškega sklada programa Botrstvo izjemno dragocena in je zanjo hvaležna še sedaj, ko je hči že uspešna študentka.
Neveljaven email naslov