Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rekordno visoka smrtnost v decembru in nasploh visok smrtni davek epidemije med starostniki je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov. Ki jih v največji večini primerov krijejo sami. Odkar je t.i. pogrebnina pred sedmimi leti prenehala biti pravica iz zdravstvenega stanovanja in je bila spremenjena v socialni transfer, se je namreč število upravičencev močno znižalo. Zdaj so do nje upravičeni le tisti svojci, ki so na dan smrti pokojnega prejemali denarno pomoč ali varstveni dodatek oz. dokazano živeli z zelo nizkimi dohodki. Kadar preminuli umrejo brez bližnjih sorodnikov ali ga ti ne zmorejo plačati, je za pogreb dolžna poskrbeti občina. A ta takrat tudi v celoti odloči, kakšen naj bo pogreb, kar znova lahko prinaša celo paleto stisk. S smrtjo starostnikov, ki so bili vključeni tudi v njihove programe, se pogosteje soočajo tudi člani mariborskega društva Humanitarček. V projektu Vida opozarjajo tudi na dostopnost do pogrebnin.
Rekordno visok smrtni davek epidemije je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov, nekateri jih tudi ne zmorejo plačati. V društvu Humanitarček opozarjajo tudi na tovrstne stiske
V naši kulturi je pogrebna slovesnost izjemno pomemben obred, zato starostniki tudi leta dolgo varčujejo zanj. Toda življenje včasih zavije svojo pot in vse več starostnikov zaradi izjemno nizkih dohodkov in zapletenih družinskih odnosov živi v hudi revščini. Rekordno visoka smrtnost v decembru in nasploh visok smrtni davek epidemije med starostniki je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov, ki jih v največji večini primerov krijejo sami. Še do leta 2014 je vsakemu umrlemu z zdravstvenim zavarovanjem ob smrti pripadala pogrebnina. Po njegovi smrti jo je lahko z zdravstveno kartico pokojnega pri izbranem pogrebnem podjetju vnovčil kdor koli je pač urejal pogreb, njena višina pa naj bi zadostovala za najbolj osnoven pogreb. Pred dobrimi 7 leti pa je to prenehala biti pravica iz zdravstvenega stanovanja, postala je socialni transfer in od takrat se je število upravičencev močno znižalo. Zdaj so do nje upravičeni le tisti svojci, ki so na dan smrti pokojnega prejemali denarno pomoč ali varstveni dodatek oz. dokazano živeli z zelo nizkimi dohodki. Kadar preminuli umrejo brez bližnjih sorodnikov ali ga ti ne zmorejo plačati, je za pogreb dolžna poskrbeti občina. A ta takrat tudi v celoti odloči, kakšen naj bo pogreb, kar znova lahko prinaša celo paleto stisk.
"Pogrebnina in posmrtnina sta dve pomoči, ki sta na voljo ljudem ob izgubi svojcev. Seveda, če ne presegajo raznih cenzusov. Pogrebnina je v višini nekaj čez 800 €, posmrtnina pa je znesek kot izredna socialna pomoč svojcem ob smrti člana njihove družine, ki je v pol manjšem znesku. Skupaj lahko dobijo 1200 €, kar je morda že dovolj za kak skromen pogreb." - Mišel Ristov, član društva Humanitarček in socialni delavec
Od 1. 1. 2014, odkar ta zakon velja, je število izplačanih pogrebnin močno upadlo. Posmrtnina je socialna pravica, ki ni odvisna od tega, kako reven je bil pokojni, ampak od tega, kako reven je sorodnik, ki organizira pogreb. Do nje niso upravičeni svojci, ki presegajo cenzus lastnih dohodkov, ki niso najmanj v 2. dednem redu, prav tako ne sosedje, prijatelji ali znanci, ki se morajo zato pri zagotavljanju sredstev za pogreb znajti kot vedo in znajo: "Tukaj se stvari zapletejo, saj imamo ljudi, ki nimajo svojcev, pa bi lahko kak nečak ali pa kdo lahko uveljavljal te zadeve, ampak ker za evro ali dva presega ta cenzus, ni upravičen do ničesar. Potem ljudje jemljejo tudi kredite, da poravnajo pogreb. Večkrat pridemo v praksi do tega, da nekdo najprej reče, da bo urejal pogreb za nekoga od svojih bližnjih, pa si potem enostavno premisli."
"Imeli smo primer gospoda, ki ni zmogel plačati za svojo ženo, pa se je potem skušal dogovoriti s pogrebnim podjetjem, da bi plačal to na obroke. Ker pogrebna podjetja velikokrat razumejo stiske ljudi, so mu šli na roko. Ampak potem se zavleče tudi ta proces, da se on dokončno poslovi od svoje žene in lahko traja tudi po dve ali tri leta, ker si je moral razdeliti zadevo na toliko obrokov. To je nekaj, kar potem tudi svojcem ne da miru, ker se morajo poslavljati od svojih bližnjih dalj časa."
Povsem drugače je, kadar pokojni nima bližnjih svojcev, ki so pokojnika dolžni pokopati. Če je tak starostnik morda že vključen v katerega od programov društva Humanitarček ali v sicer izjemno redke nevladne organizacije, ki so pripravljene prevzeti organizacijo in stroške pogreba, ob njihovi smrti društvo prevzame podobno vlogo kot svojec - po potrebi tudi pri njegovem plačilu. Kadar pomoči društev, znancev ali koga drugega ni, kadar gre za brezdomca, pogosto pa tudi, kadar gre za starostnika, ki s pomočjo plačila občine živi v domu za starejše, pogreb naroči in plača občina, kjer je pokojni živel. Neformalno je to poimenovano socialni pokop: "Gre za neke vrste najcenejše izvedbe teh pogrebov, ki se jih z leti dela vedno več. Vsaj v praksi naletimo na ljudi, ki nimajo nikogar, ki bi za njih urejal pokope."
Kadar je naročnik pogreba občina in gre za tako imenovani socialni pogreb, občina tudi v celoti odloča o načinu pokopa. Ponekod gre za hrambo žare v skupnem prostoru, ponekod za pokop v skupni občinski grobnici, ponekod za raztros, ponekod pa kljub plačilu občine dovoljujejo pogreb v družinski grob pokojnega, če ta seveda obstaja. Toda tudi tam, kjer ob tovrstnem pogrebu dovolijo prisotnost svojcev oz. se ta opravi v zasebni grob, je sama slovesnost praviloma precej skromnejša kot smo je v naših krajih vajeni.
Kljub bistveno višjem številu pokopov in kljub statističnim podatkom, ki kažejo, da si že leta 2019 skoraj 40 % slovenskih gospodinjstev ni moglo privoščiti nepričakovanega izdatka 650 €, v dveh največjih slovenskih pogrebnih podjetjih pravijo, da bistvenega porasta finančnih stisk svojcev ne zaznajo in da tudi število "socialnih pokopov" ne narašča sorazmerno s številom pokopov. Kot kaže, je pogreb bližnjega še vedno življenjski dogodek, za katerega se ljudje zadolžijo, ne da bi za to izvedel kdo zunaj družinskega kroga. Kljub temu, da je tudi najbolj osnovni oz. socialni pogreb zmeraj tudi dostojanstven, pa se tudi pogrebniki močno strinjajo z društvom Humanitaček, da je bila prejšnja ureditev za pokojnikove bližnje bistveno bolj sočutna in da bi avtomatizirana dodelitev posmrtnine znova morala biti zadnje dejanje države v razmerju do državljana.
Odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede sprememb pri izplačilu pogrebnin:
Z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so sporočili, da o spremembah izplačila pogrebnin ne razmišljajo, saj tudi ne zaznavajo večjega števila vlog za pogrebnine, morda tudi zato, ker je vlogo mogoče vložiti do 1 leta po smrti pokojne osebe. Takih vlog je zdaj v povprečju okoli 440 mesečno. Poudarjajo pa tudi, da za izredno denarno socialo pomoč kot pomoč pri plačilu pogreba lahko zaprosijo tudi tisti, ki sicer do pogrebnin niso upravičeni.
548 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Rekordno visoka smrtnost v decembru in nasploh visok smrtni davek epidemije med starostniki je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov. Ki jih v največji večini primerov krijejo sami. Odkar je t.i. pogrebnina pred sedmimi leti prenehala biti pravica iz zdravstvenega stanovanja in je bila spremenjena v socialni transfer, se je namreč število upravičencev močno znižalo. Zdaj so do nje upravičeni le tisti svojci, ki so na dan smrti pokojnega prejemali denarno pomoč ali varstveni dodatek oz. dokazano živeli z zelo nizkimi dohodki. Kadar preminuli umrejo brez bližnjih sorodnikov ali ga ti ne zmorejo plačati, je za pogreb dolžna poskrbeti občina. A ta takrat tudi v celoti odloči, kakšen naj bo pogreb, kar znova lahko prinaša celo paleto stisk. S smrtjo starostnikov, ki so bili vključeni tudi v njihove programe, se pogosteje soočajo tudi člani mariborskega društva Humanitarček. V projektu Vida opozarjajo tudi na dostopnost do pogrebnin.
Rekordno visok smrtni davek epidemije je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov, nekateri jih tudi ne zmorejo plačati. V društvu Humanitarček opozarjajo tudi na tovrstne stiske
V naši kulturi je pogrebna slovesnost izjemno pomemben obred, zato starostniki tudi leta dolgo varčujejo zanj. Toda življenje včasih zavije svojo pot in vse več starostnikov zaradi izjemno nizkih dohodkov in zapletenih družinskih odnosov živi v hudi revščini. Rekordno visoka smrtnost v decembru in nasploh visok smrtni davek epidemije med starostniki je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov, ki jih v največji večini primerov krijejo sami. Še do leta 2014 je vsakemu umrlemu z zdravstvenim zavarovanjem ob smrti pripadala pogrebnina. Po njegovi smrti jo je lahko z zdravstveno kartico pokojnega pri izbranem pogrebnem podjetju vnovčil kdor koli je pač urejal pogreb, njena višina pa naj bi zadostovala za najbolj osnoven pogreb. Pred dobrimi 7 leti pa je to prenehala biti pravica iz zdravstvenega stanovanja, postala je socialni transfer in od takrat se je število upravičencev močno znižalo. Zdaj so do nje upravičeni le tisti svojci, ki so na dan smrti pokojnega prejemali denarno pomoč ali varstveni dodatek oz. dokazano živeli z zelo nizkimi dohodki. Kadar preminuli umrejo brez bližnjih sorodnikov ali ga ti ne zmorejo plačati, je za pogreb dolžna poskrbeti občina. A ta takrat tudi v celoti odloči, kakšen naj bo pogreb, kar znova lahko prinaša celo paleto stisk.
"Pogrebnina in posmrtnina sta dve pomoči, ki sta na voljo ljudem ob izgubi svojcev. Seveda, če ne presegajo raznih cenzusov. Pogrebnina je v višini nekaj čez 800 €, posmrtnina pa je znesek kot izredna socialna pomoč svojcem ob smrti člana njihove družine, ki je v pol manjšem znesku. Skupaj lahko dobijo 1200 €, kar je morda že dovolj za kak skromen pogreb." - Mišel Ristov, član društva Humanitarček in socialni delavec
Od 1. 1. 2014, odkar ta zakon velja, je število izplačanih pogrebnin močno upadlo. Posmrtnina je socialna pravica, ki ni odvisna od tega, kako reven je bil pokojni, ampak od tega, kako reven je sorodnik, ki organizira pogreb. Do nje niso upravičeni svojci, ki presegajo cenzus lastnih dohodkov, ki niso najmanj v 2. dednem redu, prav tako ne sosedje, prijatelji ali znanci, ki se morajo zato pri zagotavljanju sredstev za pogreb znajti kot vedo in znajo: "Tukaj se stvari zapletejo, saj imamo ljudi, ki nimajo svojcev, pa bi lahko kak nečak ali pa kdo lahko uveljavljal te zadeve, ampak ker za evro ali dva presega ta cenzus, ni upravičen do ničesar. Potem ljudje jemljejo tudi kredite, da poravnajo pogreb. Večkrat pridemo v praksi do tega, da nekdo najprej reče, da bo urejal pogreb za nekoga od svojih bližnjih, pa si potem enostavno premisli."
"Imeli smo primer gospoda, ki ni zmogel plačati za svojo ženo, pa se je potem skušal dogovoriti s pogrebnim podjetjem, da bi plačal to na obroke. Ker pogrebna podjetja velikokrat razumejo stiske ljudi, so mu šli na roko. Ampak potem se zavleče tudi ta proces, da se on dokončno poslovi od svoje žene in lahko traja tudi po dve ali tri leta, ker si je moral razdeliti zadevo na toliko obrokov. To je nekaj, kar potem tudi svojcem ne da miru, ker se morajo poslavljati od svojih bližnjih dalj časa."
Povsem drugače je, kadar pokojni nima bližnjih svojcev, ki so pokojnika dolžni pokopati. Če je tak starostnik morda že vključen v katerega od programov društva Humanitarček ali v sicer izjemno redke nevladne organizacije, ki so pripravljene prevzeti organizacijo in stroške pogreba, ob njihovi smrti društvo prevzame podobno vlogo kot svojec - po potrebi tudi pri njegovem plačilu. Kadar pomoči društev, znancev ali koga drugega ni, kadar gre za brezdomca, pogosto pa tudi, kadar gre za starostnika, ki s pomočjo plačila občine živi v domu za starejše, pogreb naroči in plača občina, kjer je pokojni živel. Neformalno je to poimenovano socialni pokop: "Gre za neke vrste najcenejše izvedbe teh pogrebov, ki se jih z leti dela vedno več. Vsaj v praksi naletimo na ljudi, ki nimajo nikogar, ki bi za njih urejal pokope."
Kadar je naročnik pogreba občina in gre za tako imenovani socialni pogreb, občina tudi v celoti odloča o načinu pokopa. Ponekod gre za hrambo žare v skupnem prostoru, ponekod za pokop v skupni občinski grobnici, ponekod za raztros, ponekod pa kljub plačilu občine dovoljujejo pogreb v družinski grob pokojnega, če ta seveda obstaja. Toda tudi tam, kjer ob tovrstnem pogrebu dovolijo prisotnost svojcev oz. se ta opravi v zasebni grob, je sama slovesnost praviloma precej skromnejša kot smo je v naših krajih vajeni.
Kljub bistveno višjem številu pokopov in kljub statističnim podatkom, ki kažejo, da si že leta 2019 skoraj 40 % slovenskih gospodinjstev ni moglo privoščiti nepričakovanega izdatka 650 €, v dveh največjih slovenskih pogrebnih podjetjih pravijo, da bistvenega porasta finančnih stisk svojcev ne zaznajo in da tudi število "socialnih pokopov" ne narašča sorazmerno s številom pokopov. Kot kaže, je pogreb bližnjega še vedno življenjski dogodek, za katerega se ljudje zadolžijo, ne da bi za to izvedel kdo zunaj družinskega kroga. Kljub temu, da je tudi najbolj osnovni oz. socialni pogreb zmeraj tudi dostojanstven, pa se tudi pogrebniki močno strinjajo z društvom Humanitaček, da je bila prejšnja ureditev za pokojnikove bližnje bistveno bolj sočutna in da bi avtomatizirana dodelitev posmrtnine znova morala biti zadnje dejanje države v razmerju do državljana.
Odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede sprememb pri izplačilu pogrebnin:
Z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so sporočili, da o spremembah izplačila pogrebnin ne razmišljajo, saj tudi ne zaznavajo večjega števila vlog za pogrebnine, morda tudi zato, ker je vlogo mogoče vložiti do 1 leta po smrti pokojne osebe. Takih vlog je zdaj v povprečju okoli 440 mesečno. Poudarjajo pa tudi, da za izredno denarno socialo pomoč kot pomoč pri plačilu pogreba lahko zaprosijo tudi tisti, ki sicer do pogrebnin niso upravičeni.
Deseto leto je, kar program Botrstvo v Sloveniji s pomočjo več kot 7400 botrov pomaga otrokom v stistki. Botri so z mesečnim nakazilom 30 evrov pomagali že več kot 9200 otrokom, eden izmed njih pa je tudi naš današnji sogovornik. Da bo postal boter kar desetim otrokom, se je naš sogovornik odločil, ko je slišal oddajo s pripovedjo o revščini pri nas. To ni edina humanitarna akcija, v kateri sodeluje, je pa prepričan, da je revščina neodpravljiva samo zato, ker je človeška sebičnost neuničljiva.
"Ko bi ljudje vedeli, kako te lahko osreči vrečka hrane!" - V skladišču ZPM Moste Polje močno primanjkuje hrane za družine in projekta Botrstvo
Dolgoletni spremljevalec otrok na letovanjih, zdravnik Žiga Krušič, opozarja na dolgotrajne posledice psihosomatskih obolenj in stisk revnih otrok
Konzerva mačje hrane, skrbno razdeljena, da skupaj z makaroni omogoča vsaj dva topla obroka, ledeno mrzle sobe, nepopisna osamljenost in še večji strah in sram, da bi kdo izvedel, kako pošastno starost živijo. Starost nekaterih starostnikov je nepredstavljivo slaba celo za tiste, ki so vajeni marsičesa. V Humanitarčku, društvu, ki vrsto let pomaga najranljivejšim ljudem iz skrajnega roba, so se odločili, da s projektom Vida opozorijo na zgodbe starostnikov, ki so jih osebno spoznali. Zanje ne zbirajo neposredne (finančne) pomoči, pač pa z opisom njihove usode opozarjajo na to, da so ljudje, ki potrebujejo raznovrstvo pomoč, vsepovsod okoli nas. Vida je bila starostnica, ki ji »Humiji« niso uspeli pravočasno pomagati. A s projektom Vida, poimenovanem po njej, lahko pravočasno vidimo tiste, ki so še tukaj in ki živijo pod robom vsega znosnega.
Usoda najrevnejših dijakov ostaja odvisna od donacij humanitarnih društev
Polnih devet let je, kar je pri ZPM Ljubljana Moste Polje zaživel projekt Botrstvo v Sloveniji. Njegov namen je bil pomagati otrokom pri razvoju njihovih talentov, kakovostnejšem preživljanju prostega časa ali omogočiti udeležbo na plačljivih obšolskih dejavnosti. V tem času je bilo pomoči deležnih več kot 9000 otrok, zbrali pa so več kot 14,5 milijonov evrov.
Revščina je v najstniškem obdobju ena največjih možnih stigem, zato dijaki praviloma ne prosijo za pomoč
Končala se je 8. večja dobrodelna dražba za pomoč otrokom iz projekta Botrstvo. Tokrat smo ponudili ekskluziven kos zgodovine slovenskega športa. Primož Roglič je namreč rdečo majico zmagovalca Vuelte podaril Botrstvu, da bi z izkupičkom, ki je skupaj dosegel 30.000 evrov, lahko pomagali mladim talentom iz vse Slovenije.
Začenjamo 8. večjo dobrodelno dražbo za pomoč otrokom iz projekta Botrstvo. Tudi tokrat ponujamo ekskluziven kos zgodovine slovenskega športa. Primož Roglič je namreč rdečo majico zmagovalca Vuelte podaril Botrstvu, da bi z izkupičkom lahko pomagali mladim talentom iz vse Slovenije. Tistim talentom, ki ne morejo na kolo, smuči, v plesne, športne dvorane, v bazene ali na stadione. Ki torej potrebujejo pomoč, da bo njihov talent lahko dobil krila in priložnost, da ga bo sploh kdo lahko prepoznal. Podpisana rdeča majica, simbol zmage na dirki po Španiji, s katero je Primož Roglič kolesaril do vrha zmagovalnega odra, je na voljo za izklicno ceno 99 evrov. Je namreč 99. kolesar v zgodovini, ki mu je uspelo osvojiti etapne zmage na vseh treh največjih tritedenskih kolesarskih dirkah – po Italiji, Franciji in Španiji. Izkupiček dražbe bo brez slehernih odbitkov namenjen za razvoj mladih športnih talentov iz projekta Botrstvo.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Osemnajstletnik bo eden od več kot 130 dijakov, ki bodo letos prejemali subvencijo stroškov bivanja v dijaških domovih.
Včeraj popoldne se je z letovanj ob morju ali v gorah vrnila še zadnja izmena otrok iz projekta Botrstvo. Letos ste poslušalci s svojimi donacijami ta odmik od doma in vsakdana omogočili rekordnemu številu otrok, saj se jih je letovanja lahko udeležilo kar 120!
Otroci, ki na letovanje pridejo le z nekaj kosi oblačil, otroci, ki se ne morejo naveličati tople vode, s katero se lahko tuširajo, pa otroci, ki se le tistih nekaj dni lahko do sitega najedo so ostali v spominu prostovoljca ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vrsto let na morje spremlja otroke iz vse Slovenije. Hvala vsem, ki ste tudi to poletje omogočili letovanja otrokom iz projekta Botrstvo. K temu pripomore vsaka donacija v poljubni višini oz. vsak SMS z geslom BOTER5 (pisano brez presledka), poslan na št 1919, s čimer podarite 5 evrov. Vse donacije, poslane do konca tega tedna, bodo v celoti in brez odbitkov porabljene za letovanja otrok iz projekta Botrstvo, več informacij pa najdete na naši spletni strani. Hvala vsem za pomoč!
Ob ponedeljkih vas ob pomoči vzgojiteljev, ki na letovanjih kot prostovoljci spremljajo otroke iz Botrstva, spomnimo, kako zelo veliko otrokom pomeni nekajdnevni odmik od njihovega vsakdanjika. Med prostovoljci je tudi Duško. Srečal se je z zgodbo bratca in sestrice, ki sta kljub pravilu, da so otroci v spalnicah razdeljeni po spolu, želela spati v isti sobi.
Precej v drugo polovico so se prevesile šolske počitnice in prav vsak teden tudi z vašo pomočjo ob morju ali v gorah letujejo otroci iz projekta Botrstvo. Spremljajo jih prostovoljci, med katerimi je tudi Živa s številnimi spomini na letovanja. "Z drugimi vzgojiteljicami smo priredile tržnico objemov, vse obleke smo razporedile po mizah in dejale, da se dobrine plačujejo z objemi. Spomnim se fanta, ki me je vprašal, če imamo kakšno majico in koliko stane. Rekla sem mu, da tale majčka stane pet objemov in ko sem videla obraz tega fanta, ki ni mogel pokazati čudenja, da dajemo majico za objeme. Imel je takšen izraz na obrazu kot bi zadel na loteriji. Najlepši prizor pa je bil, ko je na zajtrku pokazal, kako ima lepo majico."
Vseh 6 tednov šolskih počitnic že s svojimi donacijami pomagate, da lahko na letovanja odhajajo tudi otroci, ki jim starši tega nikakor ne bi mogli omogočiti. Mnogi otroci so si tako priložnost zelo želeli.
"Ko se prvi večer začnemo spoznavati in otroci občutijo, da ti lahko zaupajo, se začnejo odpirati. Iz njih vrejo zgodbe o tragedijah, ki so jih že doživeli. Večinoma vodim skupine mlajših otrok, starih največ deset let, pa vendar mi govorijo stvari, ki so nepredstavljive. O smrti sorojencev, o izgubi celotne družine. O življenju v rejniških družinah ali v strašnem pomanjkanju. V resnici se nam sploh ne sanja, kako ljudje živijo. Ko sem se prvič soočila s tem, ko sem slišala njihove zgodbe, sem takoj ko je bilo mogoče, poklicala svoje starše in se jim zahvalila za vse, kar so mi dali in mi omogočili," o svojih izkušnjah ob prostovoljnem delu na letovanjih pove dolgoletna prostovoljka Alenka. Da lahko čim več otrok vsaj za nekaj dni izkusi letovanja, že vrsto let pomagate tudi poslušalci s svojimi donacijami. In tudi to poletje so prav vsa SMS sporočila z geslom BOTER5 (pisano brez presledka), poslana na številko 1919 namenjena za zagotavljanje počitniških doživetij najbolj ranljivim otrokom.
"Zadnji dan je zame najhujši, ker vem, kam se morajo vrniti. In vem, da oni vedo, kam se vračajo ...", pravi Martin, vzgojitelj prostovoljec na letovanjih, v katere so vključeni tudi otroci s projekta Botrstvo. Priznava, da vsem izkušnjam navkljub nikoli nisi pripravljen na realnost, ki jo ti otroci živijo …
“Deklice nekaj dni nisem videla jesti. Ko je naslednjič vzela jogurt in ga nesla v sobo, sem šla za njo. V torbi je poleg jogurta že imela spravljeno jabolko, hruške, tri slive še od prvega dne, deset paštet. Najprej sem bila pretresena in sem jo vprašala, zakaj to počne. Odvrnila je, da ji je mamica naročila, naj prinese domov vse, česar ne bo pojedla. To me je nepopisno zabolelo. Še danes o tem težko pripovedujem. Da tako majhen otrok hrani stvari za mamico, ki je doma lačna! Imela je slabo vest, ker je lahko jedla, mamica pa ni imela hrane. To najbrž pomeni, da deklica tudi sama doma nima dovolj. Vse do danes je nisem pozabila in tega nisem prebolela. Da je v Sloveniji dandanes nekdo lačen, da otrok ves teden hrani tri slive za mamico, se mi zdi še zdaj nerazumljivo!” močno ganjena pripoveduje Irena, ena izmed številnih vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki otroke kot prostovoljci spremljajo na letovanjih. Vsako poletje vas spomnimo, kako dragocena je za otroke s socialnega roba izkušnja letovanja na morju, v hribih, kjer koli stran od doma, s prijatelji. Pridejo po nove izkušnje in nova doživetja. V teh letih je samo zaradi vaših donacij tako izkušnjo lahko dobilo že več kot 400 otrok in tudi letos vas bomo vsak ponedeljek spomnili, da ste s SMS-donacijo BOTER5 na 1919 ali z donacijo poljubnega zneska lahko del te lepe poletne zgodbe.
Neveljaven email naslov