Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V obdobjih raznovrstnih kriz so stiske družin še posebej velike. Anita Ogulin, predsednica ZPM Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, poudarja, da so številni moški vsekakor tudi povsem sami sposobni prevzemati bremena vzgoje več otrok. Toda njihova dolgoletna praksa kaže, da so v hudih časih kriz in stisk praviloma ženske tiste, ki nosijo večja, težja in dolgotrajnejša bremena. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš in da sploh ne vidiš več, kako naprej, je nepopisno težko.
Ženske praviloma pozneje obupajo in prej poiščejo pomoč, kažejo dolgoletne izkušnje Anite Ogulin. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš in da sploh ne vidiš več, kako naprej, je nepopisno težko
"Ugotavljamo, da ženske v krizah prevzemajo preveč bremena nase, da ga ne zmorejo, da zato tudi zbolevajo," opozarja Anita Ogulin, predsednica ZPM Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. V obdobjih raznovrstnih kriz so stiske družin še posebej velike. In čeprav so številni moški vsekakor tudi povsem sami sposobni prevzemati bremena vzgoje več otrok, njihova dolgoletna praksa kaže, da so v hudih časih kriz in stisk praviloma ženske tiste, ki nosijo večja, težja in dolgotrajnejša bremena.
"Moški so v preštevilnih primerih dobesedno zamrznili, ženske so bile tiste, ki so morale po pomoč, a ta je tudi zanje predstavljala veliko breme. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš otroku dati najnujnejšega, da ne moreš obdržati ali najti službe, da sploh ne vidiš več, kako naprej, je namreč nepopisno težko."
Spomni se mame treh otrok iz družine, kjer je najprej izgubil službo mož, nekoliko pozneje je izvedela, da odpoved čaka tudi njo. Čeprav so ji ponudili pomoč več programov, ki potekajo pod pokroviteljstvom ZPM Moste - Polje, je mama dan po obisku storila samomor. "Stiske žensk v času kriz so nepredstavljive in trajajo še danes."
Ženske dobrobit drugih družinskih članov pogosto postavijo pred vse svoje želje in potrebe, tudi za ceno lastnega zdravja: "Spomnim se mame treh deklic, ki je po družinski tragediji ostala sama. V službo je hodila izključno ponoči, da je čez dan lahko skrbela zanje. To je trajalo nekaj let, nato je neozdravljivo zbolela tudi sama."
V zadnjem letu epidemioloških ukrepov so se v stiskah znašli tudi izobraženi ljudje, ki prej nikoli niso prosili za pomoč: "Sram jih je, da ne zmorejo več poskrbeti za preživetje, čeprav so prej zmogli, morda zgolj za osnovno, a so." Vse več je resnih posledic tudi na duševnem zdravju, opozarja sogovornica:
"Akademsko izobražena mamica je hkrati z izgubo službe izgubila tudi svojo socialno mrežo. Čez nekaj mesecev ni zmogla več poskrbeti ne zase, ne za gospodinjstvo, ne za svoje otroke, izgubila je stik s sabo. In takih primerov je veliko."
In kadar starši iz kakršnih koli razlogov ne zmorejo opravljati svojih vlog, velikokrat breme prevzemajo stari starši, še posebej babice. Kadar to ni mogoče, pa so pogosto deklice in dekleta tista, ki prevzemajo starševske, še posebej pa gospodinjske obveznosti:
"Skrbijo za sorojence in za gospodinjstvo, pogosto v želji po preživetju družine skrijejo svoje potenciale in sanje. Skrbi nas, da ti otroci ne razmišljajo več o tem, kam se bodo vpisali, kako se bodo šolali, pač pa predvsem, kako bodo lahko čim prej kaj zaslužili, da bodo lahko pomagali pri preživetju družin."
Čas epidemije je številnim ženskam prinesel tudi bistveno večjo obremenitev s šolanjem na daljavo. V pred kratkim predstavljeni anketi Inštituta 8. marec z več kot 2600 sodelujočimi je namreč kar dve tretjini žensk zatrdilo, da pri šolskih obveznosti v času šolanja na daljavo otroku/-om pomagajo samo one. Več kot polovica sodelujočih je navedla, da gospodinjska dela v družini opravljajo pretežno ženske. In tudi praksa družin, ki jim pomagajo pri ZPM Moste - Polje, kaže, da so takrat, ko je zaradi bolezni otrok, starih staršev ali drugih družinskih članov potrebna nenehna nega, praviloma ženske tiste, ki prevzamejo tako breme, se odrečejo karieri, lastni službi, s tem pa postanejo tudi ekonomsko podrejene. Med epidemijo pa se je povečal tudi problem nasilja v družinah, kjer so prav tako žrtve po večini ženske. "Če se jim uspe izviti iz teh okolij in odidejo, pa pogosto postanejo žrtve revščine, ker s svojimi dohodki ne morejo preživeti."
Čas različnih kriz, svetovnih, družbenih, gospodarskih ali pa samo intimno družinskih, kaže, da ženske nosijo velikanski delež bremen, a da imajo tudi izjemno moč, ob 8. marcu bodri Anita Ogulin:
"Številne so dobesedno spremenile svet, ko so spremenile svoje življenje in se jim za to lahko samo poklonim! Če združimo našo moč, energije, ljubezen, če se podpiramo, verjamem, da se nam obeta lepša prihodnost!"
Anita Ogulin, gostja današnje oddaje, je prav tako med tistimi, ki spreminjajo svet in ki so marsikomu spremenili svet. Tudi zato so jo v uredništvu revije Zarja Jana uvrstili med letošnje kandidatke za Slovenko leta, za izbor katere glasovanje še zmeraj poteka.
Združuje pa tudi program Botrstvo, pod njegovim pokroviteljstvom od jeseni poteka tudi projekt "Botrstvo v športu". Namesto fizičnih vstopnic za ogled 60. pokala Vitranc, ki bo ta konec tedna potekal brez gledalcev ob progi, bo z nakupom virtualne vstopnice mogoče podpreti mlade športnike, ki so se znašli v stiski. Vstopnice si boste lahko zagotovili s poslanim SMS-sporočilom in ključno besedo VITRANC5 na 1919. Celoten izkupiček od vaših donacij za vstopnice bo namenjen projektu Botrstvo v športu. Hvala vsem za pomoč mladim v stiski.
548 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
V obdobjih raznovrstnih kriz so stiske družin še posebej velike. Anita Ogulin, predsednica ZPM Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, poudarja, da so številni moški vsekakor tudi povsem sami sposobni prevzemati bremena vzgoje več otrok. Toda njihova dolgoletna praksa kaže, da so v hudih časih kriz in stisk praviloma ženske tiste, ki nosijo večja, težja in dolgotrajnejša bremena. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš in da sploh ne vidiš več, kako naprej, je nepopisno težko.
Ženske praviloma pozneje obupajo in prej poiščejo pomoč, kažejo dolgoletne izkušnje Anite Ogulin. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš in da sploh ne vidiš več, kako naprej, je nepopisno težko
"Ugotavljamo, da ženske v krizah prevzemajo preveč bremena nase, da ga ne zmorejo, da zato tudi zbolevajo," opozarja Anita Ogulin, predsednica ZPM Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. V obdobjih raznovrstnih kriz so stiske družin še posebej velike. In čeprav so številni moški vsekakor tudi povsem sami sposobni prevzemati bremena vzgoje več otrok, njihova dolgoletna praksa kaže, da so v hudih časih kriz in stisk praviloma ženske tiste, ki nosijo večja, težja in dolgotrajnejša bremena.
"Moški so v preštevilnih primerih dobesedno zamrznili, ženske so bile tiste, ki so morale po pomoč, a ta je tudi zanje predstavljala veliko breme. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš otroku dati najnujnejšega, da ne moreš obdržati ali najti službe, da sploh ne vidiš več, kako naprej, je namreč nepopisno težko."
Spomni se mame treh otrok iz družine, kjer je najprej izgubil službo mož, nekoliko pozneje je izvedela, da odpoved čaka tudi njo. Čeprav so ji ponudili pomoč več programov, ki potekajo pod pokroviteljstvom ZPM Moste - Polje, je mama dan po obisku storila samomor. "Stiske žensk v času kriz so nepredstavljive in trajajo še danes."
Ženske dobrobit drugih družinskih članov pogosto postavijo pred vse svoje želje in potrebe, tudi za ceno lastnega zdravja: "Spomnim se mame treh deklic, ki je po družinski tragediji ostala sama. V službo je hodila izključno ponoči, da je čez dan lahko skrbela zanje. To je trajalo nekaj let, nato je neozdravljivo zbolela tudi sama."
V zadnjem letu epidemioloških ukrepov so se v stiskah znašli tudi izobraženi ljudje, ki prej nikoli niso prosili za pomoč: "Sram jih je, da ne zmorejo več poskrbeti za preživetje, čeprav so prej zmogli, morda zgolj za osnovno, a so." Vse več je resnih posledic tudi na duševnem zdravju, opozarja sogovornica:
"Akademsko izobražena mamica je hkrati z izgubo službe izgubila tudi svojo socialno mrežo. Čez nekaj mesecev ni zmogla več poskrbeti ne zase, ne za gospodinjstvo, ne za svoje otroke, izgubila je stik s sabo. In takih primerov je veliko."
In kadar starši iz kakršnih koli razlogov ne zmorejo opravljati svojih vlog, velikokrat breme prevzemajo stari starši, še posebej babice. Kadar to ni mogoče, pa so pogosto deklice in dekleta tista, ki prevzemajo starševske, še posebej pa gospodinjske obveznosti:
"Skrbijo za sorojence in za gospodinjstvo, pogosto v želji po preživetju družine skrijejo svoje potenciale in sanje. Skrbi nas, da ti otroci ne razmišljajo več o tem, kam se bodo vpisali, kako se bodo šolali, pač pa predvsem, kako bodo lahko čim prej kaj zaslužili, da bodo lahko pomagali pri preživetju družin."
Čas epidemije je številnim ženskam prinesel tudi bistveno večjo obremenitev s šolanjem na daljavo. V pred kratkim predstavljeni anketi Inštituta 8. marec z več kot 2600 sodelujočimi je namreč kar dve tretjini žensk zatrdilo, da pri šolskih obveznosti v času šolanja na daljavo otroku/-om pomagajo samo one. Več kot polovica sodelujočih je navedla, da gospodinjska dela v družini opravljajo pretežno ženske. In tudi praksa družin, ki jim pomagajo pri ZPM Moste - Polje, kaže, da so takrat, ko je zaradi bolezni otrok, starih staršev ali drugih družinskih članov potrebna nenehna nega, praviloma ženske tiste, ki prevzamejo tako breme, se odrečejo karieri, lastni službi, s tem pa postanejo tudi ekonomsko podrejene. Med epidemijo pa se je povečal tudi problem nasilja v družinah, kjer so prav tako žrtve po večini ženske. "Če se jim uspe izviti iz teh okolij in odidejo, pa pogosto postanejo žrtve revščine, ker s svojimi dohodki ne morejo preživeti."
Čas različnih kriz, svetovnih, družbenih, gospodarskih ali pa samo intimno družinskih, kaže, da ženske nosijo velikanski delež bremen, a da imajo tudi izjemno moč, ob 8. marcu bodri Anita Ogulin:
"Številne so dobesedno spremenile svet, ko so spremenile svoje življenje in se jim za to lahko samo poklonim! Če združimo našo moč, energije, ljubezen, če se podpiramo, verjamem, da se nam obeta lepša prihodnost!"
Anita Ogulin, gostja današnje oddaje, je prav tako med tistimi, ki spreminjajo svet in ki so marsikomu spremenili svet. Tudi zato so jo v uredništvu revije Zarja Jana uvrstili med letošnje kandidatke za Slovenko leta, za izbor katere glasovanje še zmeraj poteka.
Združuje pa tudi program Botrstvo, pod njegovim pokroviteljstvom od jeseni poteka tudi projekt "Botrstvo v športu". Namesto fizičnih vstopnic za ogled 60. pokala Vitranc, ki bo ta konec tedna potekal brez gledalcev ob progi, bo z nakupom virtualne vstopnice mogoče podpreti mlade športnike, ki so se znašli v stiski. Vstopnice si boste lahko zagotovili s poslanim SMS-sporočilom in ključno besedo VITRANC5 na 1919. Celoten izkupiček od vaših donacij za vstopnice bo namenjen projektu Botrstvo v športu. Hvala vsem za pomoč mladim v stiski.
Prav danes se začenjajo zimske šolske počitnice za prvi del šolarjev in dijakov, končalo se je tudi ocenjevalno obdobje. Kako po skoraj dveh letih učenci gledajo na ocenjevanje, ki je bilo izvedeno tudi na daljavo, kako sami ocenjujejo kakovost znanja, ki so ga dobili v tem času, kako so se uresničile obljube, da bodo zamujeno snov in ocene nadoknadili počasi in jim pomagali zakrpati luknje v znanju? Svoje izkušnje in mnenja so z nami delili devetošolci z OŠ Dobrova.
Devetošolci OŠ Dobrova so skušali ubesediti, kaj vse se jim je v času epidemije, sploh pa v času šolanja na daljavo, zgodilo in katere posledice še zmeraj čutijo. Pogosto smo namreč lahko slišali, da so otroci odporni, da je njihovo doživljanje sprememb v času epidemije močno povezano s tem, kako jim jih prikazujejo in kako jih doživljajo njihovi bližnji, pa da so mladi nekoč brez posledic preživeli še kaj hujšega. A kaj o tem pravijo sami? Kako so doživljali čase šolanja od doma, kako so doživeli odnose med seboj in kako odnos učiteljev do njih, ko so se vrnili v klopi? Se počutijo slišane in razumljene? In kako čutijo posledice še danes, ko se zdi, da se kolektivno pretvarjamo, da jih ni več?
Najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, organizacije Oxfam je opozorilo na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo visoki so dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih zemljanov podvojilo in je zdaj večje kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. Kako bodo taki globalni trendi razslojevanja vplivali tudi na naša življenja in kako vplivajo na revščino pri nas, ocenjuje eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani doc. dr. Srečo Dragoš.
Več kot 5000 popravljenih in podarjenih računalnikov ne zadostuje, da bi društvo Duh časa od lokalnih, državnih ali povsem zasebnih lastnikov dobilo trajen in primeren prostor za izvajanje svoje prostovoljne in humanitarne dejavnosti. Tisoče šolarjev, dijakov, študentov in drugih, ki si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti, bi bili brez podarjenih računalnikov še bolj izločeni iz normalnega dela za šolo ali službo. To je bilo v času šolanja in dela na domu še posebej pomembno. Prostovoljci, ki že desetletje povsem brezplačno popravljajo in podarjajo računalniške komplete po vsej Sloveniji, bi zelo hitro potrebovali zadosti velik in dostopen prostor, sicer bo njihova dejavnost morala ugasniti, je stvaren predsednik društva Duh časa Matjaž Ugovšek. "Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, tako samo računalnike, žal."
V srednjih šolah se ta teden končuje prvo ocenjevalno obdobje šolskega leta, ki je po dveh letih, zaznamovanih s šolanjem na daljavo, vsaj malo spominjalo na nekdanjo šolsko normalo. In kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Gostja bo predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni izmed ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec.
Ker se je dobro spomniti, da vsak korak nekam vodi, da je lepo imeti ob sebi ramo, ki ti nudi oporo v težkih trenutkih, in vedeti, da so med nami tudi ljudje, kakršni so na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki jim ni vseeno. Kakšne želje se bodo utrnile v tem letu?
Decembra po navadi odpremo malo več oken, pa ne tistih za prezračevanje prostorov, ampak tudi majhnih okenc na adventnih koledarjih. Predstavljajte si, da ne bi odpirali okenc na adventnem koledarju, ampak bi namesto tega imeli nalogo, da vsak dan do božiča v veliko prazno škatlo zbirate hrano in praktične stvari, ki so na seznamu ter na koncu polno škatlo dobrot podarite nepoznani družini v stiski. Takšna ideja dobrodelnega adventnega koledarja je skupni projekt Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Na Zvezi izberejo družine, ki so vključene v njihove programe in so tako ali drugače ogrožene. Večinoma so to otroci staršev, ki imajo psihosocialne težave, se soočajo s stanovanjsko problematiko, brezposelnostjo, zdravstvenimi težavami in prihodki pod minimalno plačo.
Val 202 že desetletje sodeluje s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Od samega začetka s programom sodeluje Jana Vidic, ki se spominja začetkov, ko je bilo v program vključenih samo 240 otrok. Danes je ta številka bistveno višja - skupaj so v teh letih pomagali 11 390 otrokom.
Že tretje leto se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam. Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so ti znali pravilno reagirati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.
Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero je UNICEF soočen v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.
Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.
Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah, kar dokazuje, da gre za sistemski problem, ki ga ne želimo rešiti. Finska je edina izjema, kjer so brezdomstvo sistemsko odpravili.
Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe kot je Izina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.
Kaj narediti z rabljenim kolesom, ki ga ne potrebujete več? AMZS v sodelovanju s svojimi avto-moto društvi in klubi začenja akcijo zbiranja rabljenih koles Kolesa za vse!, ki jih bo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje podarila otrokom iz socialno ogroženih družin.
Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Letno v Sloveniji prižgemo skoraj 20 milijonov sveč, kar predstavlja 8 sveč na vsakega prebivalca. S tem podatkom se uvrščamo na visoko tretje mesto v svetu. V Botrstvu pa nas je poleg očitnih ekoloških posledic zanimalo tudi, če smo lahko z nakupom sveč še humanitarni. Alternative klasični plastični sveči na grobovih v luči dobrodelnosti sta iskali Neža Borkovič in Kaja Ravnak.
V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.
V drugem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o samomorilnih mislih in vedenju med epidemijo, tabuizaciji te teme ter korakih pomoči. Na krožnik študentskega vsakdana so zaradi epidemije prišle nove in večje težave, na katere ni bil pripravljen nihče. Veliko prahu je dvignila raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje o doživljanju epidemije covida-19. Od malo več kot 4200 vprašanih je 900 posameznic in posameznikov imelo samomorilne misli nekaj dni, 280 več kot polovico dni, enako število študentov pa je imelo samomorilne misli vsak dan. Gostji oddaje: Urška Drofenik, študentka 2. stopnje Psihologije na Univerzi v Mariboru, Izr. prof. Vita Poštuvan, strokovnjakinja na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja.
Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti. Gosta oddaje: Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje Filozofije na UL in doc. dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice UL.
Še vedno velja, da je knjiga najlepše darilo. Še posebej, če je to nova slikanica z naslovom Botrovo darilo. Ta je izšla ob jubilejni 10. obletnici projekta Botrstvo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Mladinsko knjigo. V njej na silno simpatičen, preprost in nekoliko šaljiv način izvemo, kaj je program Botrstvo in kako malo je potrebno, da nekomu s solidarnostjo in sočutnostjo spremenimo življenje na bolje. Pogovarjali smo se z avtorjem slikanice Boštjanom Gorencem Pižamo.
»Mislim, da nam na splošno v 21. stoletju primanjkuje tega empatičnega odnosa do sočloveka, na vseh področjih. Morda je tudi pri odločevalcih premalo izkušenj, na kakšen način, po kakšni poti nekdo odrašča. Mnogi, ki so danes na odločevalci, so odraščali v bistveno bolj socialno, ekonomsko, pa tudi družbeno prijaznejšem okolju,« na napačne odločitve, da se tudi dijaške domove v času epidemije popolnoma zapre, opozarja dolgoletna vzgojiteljica v celjskem Dijaškem domu Nataša Kajba Gorjup.
Neveljaven email naslov