Šolsko leto, ki je v tako veliki meri potekalo na daljavo, je nedvomno prineslo veliko posledic. Za nekatere otroke in mladostnike celo olajšanje, večina bo čez čas nanj gledala kot na zanimiv čas posebnih preizkušenj. Nedvomno pa bo del otrok in mladostnikov še dolgo čutil negativne posledice slabih materialnih in socialnih razmer, nasilja, zanemarjanja, tudi prikrajšanosti za pomoč, po vrnitvi v šole pa tudi nerazumevanje za vse stiske, ki so se nabrale. Prav zato so pri ZPM LJ Moste Polje pred zadnjim poglavjem tega šolskega leta s posebnim pozivom opozorili na velikokrat prikrite stiske in pozvali naj bo šola predvsem dejavnik varnosti in ne dejavnik še večjih stisk.

Po tako travmatični izkušnji, kot je epidemija z vsemi ukrepi, ocenjevanje ne bi smelo biti prioriteta zaključka tega šolskega leta

Vsakodnevne izkušnje strokovnih sodelavcev, terapevtov in drugih, ki vsestransko pomagajo otrokom, mladostnikom in družinam, kažejo na vse pogostejše samopoškodovanje otrok, motnje hranjenja, poskuse samomorov, tesnobe, anksioznosti. Vse izkušnje in stiske, ki so jih v preteklem letu doživljali doma, so se namreč zdaj prepletle z velikimi zahtevami po ocenjevanju in izpolnjevanju učnih načrtov ter strahom, da jim ne bo uspelo nadaljevati šolanja. To kažejo tudi izkušnje terapevtov iz številnih srečanj z otroki in mladostniki, ki jih povzame vodja terapevtske dejavnosti pri ZPM Ljubljana Moste - Polje Andrej Omulec. Ne gre le za materialno prikrajšane otroke brez opreme in internetnih povezav, pač pa tudi za tiste, ki doma niso imeli ustrezne podpore, pomoči, spodbude, za otroke, ki so doživljali nasilje, zlorabe, zanemarjanje. Ukrepi ob epidemiji koronavirusne bolezni so stiske nekaterih otrok in mladostnikov še povečali in hkrati močno poglobili že prej prisotno družbeno razslojenost.

Zato so sodelavci ZPM Ljubljana Moste - Polje v Pozivu, ki so se mu pridružili številni strokovnjaki, opozorili, da je v stiku z otoki in mladostniki vselej vredno pomisliti, da pred nami niso več taki otroci, kot so bili pred letom dni. In da lahko imajo spregledane globoke stiske, ki jim jih ne pomagamo prebroditi, tudi dolgoročne posledice.

Glede na vsa izrečena in napisana opozorila šol, organizacij, strokovnih ustanov in samih učiteljev so pričakovali, da bo ob zaključevanju šolskega leta prevladal večji posluh za težave otrok in mladostnikov in njihovih zelo različnih možnosti za doseganje standardov znanja. Šola je namreč za številne edini varni prostor in edina mreža, ki jih morda zmore prestreči, ko ne zmorejo več prenašati stisk, pomanjkanja motivacije, vztrajnosti in zaupanja v svoje sposobnosti. Zato je izjemno pomembno, da v hitenju po doseganju standardov znanja in učnih ciljev šola kot varovalni dejavnik ne postane dejavnik tveganja. Celoten poziv je dosegljiv tukaj.