Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero je UNICEF soočen v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.

Posledice epidemije bodo prepad med revnimi in bogatimi izrazito poglobile, v revščino bo potonilo še dodatnih 100 milijonov otrok, posledic ne bo mogoče odpraviti vsaj desetletje

Tudi pred pandemijo se je približno milijarda otrok z vsega sveta spopadala z vsaj eno obliko hudega pomanjkanja, epidemija je njihovo življenje močno poslabšala. Petdesetim milijonom podhranjenih otrok se bo pridružilo še dodatnih devet milijonov. Število otrok, ki prisilno delajo, se je povzpelo na 160 milijonov otrok z vsega sveta. Triindvajset milijonov otrok lani ni prejelo osnovnih cepiv proti potencialno smrtonosnim boleznim, 1,5 milijarde otrok se v času popolnega zaprtja ni šolalo, številni niso imeli niti šolanja na daljavo.

Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero se spoprijema Unicef v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.

O tem, kako otroci sami ocenjujejo svoje duševno zdravje, so pri Unicefu Slovenija letos opravili anketo, v kateri je med 400 sodelujočimi vsak peti svoje duševno zdravje ocenil kot slabo, 70 odstotkov otrok in mladih je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup, 60 odstotkov je zaradi epidemije bolj strah prihodnosti. Na te in številne druge posledice v naših oddajah opozarjamo od začetka epidemije, glas otrok pa bomo tudi v prihodnjem letu, ko naša oddaja v podporo Botrstvu praznuje deset let.