Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že tretje leto se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam. Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so ti znali pravilno reagirati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.
Že tretje leto se denar tistih, ki odstotka dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam.
Vrsto let imajo davčni zavezanci možnost nameniti delček svoje dohodnine za donacijo kateri izmed skoraj 6000 nevladnih organizacij, političnih strank, reprezentativnih sindikatov ter različnih verskih organizacij in to postaja vse pomembnejši vir njihovega financiranja. Še posebno po lanski spremembi, ko je ta delček s pol odstotka zrasel na celoten odstotek dohodnine. Tako je 5554 različnih upravičencev za leto 2020 prejelo sredstva v skupni višini 10.716.367 evrov. Že tretje leto pa se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun, pač pa se steka v poseben sklad. Ministrstvo za javno upravo iz njega z razpisi zbrana sredstva prav tako razdeli nevladnim organizacijam.
"Interes nevladnih organizacij za ta denar je velik. To sistemsko financiranje je primer dobre prakse. Pred ustanovitvijo sklada nismo imeli sistemskega financiranja, razvoj nevladnih organizacij je bil financiran iz evropskih sredstev." – v. d. generalnega direktorja Direktorata za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem na ministrstvu za javno upravo mag. Saša Jazbec
Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste - Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so se ti znali pravilno odzvati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.
Prav s sredstvi, ki jih dobijo od dohodninskih zavezancev, jim je v zadnjih mesecih uspelo ohraniti tudi programe Večgeneracijskega centra, ki bi sicer že morali ugasniti, saj so se dodeljena sredstva za ta petletni projekt iztekla letos jeseni, novega razpisa pa ni bilo. Center ponuja raznovrstne programe, med njimi tudi učno pomoč (tudi na daljavo) za več kot 120 otrok, zato bi lahko bila ukinitev tega programa sredi šolskega leta za te otroke, ki si inštrukcij ne morejo privoščiti, prava katastrofa.
Namenitev delčka dohodnine ZPM Lj Moste Polje, ki vodi tudi program Botrstvo
Seznam upravičencev, ki jim lahko namenite 1 % dohodnine, če obrazec na FURS prispe do 31. 12. 2021.
Objava javnega razpisa tukaj.
Vrednost razpisa: 4.580.000 EUR (dodeljeno: 4.558.448,28 EUR)
Rezultat: 108 nevladnih organizacij (od tega 47 prijaviteljev in 61 konzorcijskih partnerjev), izbranih na javnem razpisu, bo v prihodnjih treh letih prejelo dobre 4,5 milijona evrov –prejemniki sredstev.
2) Javni razpis za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij 2019-2023
Objava javnega razpisa tukaj.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov/projektov podpornega okolja za razvoj nevladnih organizacij, skladno z osmo in deveto alinejo prvega odstavka 23. člena Zakona o nevladnih organizacijah.
Vrednost razpisa: 5.726.000 EUR (dodeljeno: 5.611.113.05 EUR)
Rezultat: 19 nevladnih organizacij (od tega 14 prijaviteljev in 5 konzorcijskih partnerjev), izbranih na javnem razpisu, bo v štirih letih prejelo 5,6 milijona evrov – prejemniki sredstev.
3) Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2019
Objava javnega razpisa tukaj.
Vrednost razpisa: 6.000.000 EUR
Rezultat: 113 nevladnih organizacij (od tega 35 prijaviteljev in 78 konzorcijskih partnerjev) je na razpisu prejelo šest milijonov evrov za 124 zaposlitev –prejemniki sredstev.
539 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Že tretje leto se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam. Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so ti znali pravilno reagirati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.
Že tretje leto se denar tistih, ki odstotka dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam.
Vrsto let imajo davčni zavezanci možnost nameniti delček svoje dohodnine za donacijo kateri izmed skoraj 6000 nevladnih organizacij, političnih strank, reprezentativnih sindikatov ter različnih verskih organizacij in to postaja vse pomembnejši vir njihovega financiranja. Še posebno po lanski spremembi, ko je ta delček s pol odstotka zrasel na celoten odstotek dohodnine. Tako je 5554 različnih upravičencev za leto 2020 prejelo sredstva v skupni višini 10.716.367 evrov. Že tretje leto pa se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun, pač pa se steka v poseben sklad. Ministrstvo za javno upravo iz njega z razpisi zbrana sredstva prav tako razdeli nevladnim organizacijam.
"Interes nevladnih organizacij za ta denar je velik. To sistemsko financiranje je primer dobre prakse. Pred ustanovitvijo sklada nismo imeli sistemskega financiranja, razvoj nevladnih organizacij je bil financiran iz evropskih sredstev." – v. d. generalnega direktorja Direktorata za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem na ministrstvu za javno upravo mag. Saša Jazbec
Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste - Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so se ti znali pravilno odzvati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.
Prav s sredstvi, ki jih dobijo od dohodninskih zavezancev, jim je v zadnjih mesecih uspelo ohraniti tudi programe Večgeneracijskega centra, ki bi sicer že morali ugasniti, saj so se dodeljena sredstva za ta petletni projekt iztekla letos jeseni, novega razpisa pa ni bilo. Center ponuja raznovrstne programe, med njimi tudi učno pomoč (tudi na daljavo) za več kot 120 otrok, zato bi lahko bila ukinitev tega programa sredi šolskega leta za te otroke, ki si inštrukcij ne morejo privoščiti, prava katastrofa.
Namenitev delčka dohodnine ZPM Lj Moste Polje, ki vodi tudi program Botrstvo
Seznam upravičencev, ki jim lahko namenite 1 % dohodnine, če obrazec na FURS prispe do 31. 12. 2021.
Objava javnega razpisa tukaj.
Vrednost razpisa: 4.580.000 EUR (dodeljeno: 4.558.448,28 EUR)
Rezultat: 108 nevladnih organizacij (od tega 47 prijaviteljev in 61 konzorcijskih partnerjev), izbranih na javnem razpisu, bo v prihodnjih treh letih prejelo dobre 4,5 milijona evrov –prejemniki sredstev.
2) Javni razpis za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij 2019-2023
Objava javnega razpisa tukaj.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov/projektov podpornega okolja za razvoj nevladnih organizacij, skladno z osmo in deveto alinejo prvega odstavka 23. člena Zakona o nevladnih organizacijah.
Vrednost razpisa: 5.726.000 EUR (dodeljeno: 5.611.113.05 EUR)
Rezultat: 19 nevladnih organizacij (od tega 14 prijaviteljev in 5 konzorcijskih partnerjev), izbranih na javnem razpisu, bo v štirih letih prejelo 5,6 milijona evrov – prejemniki sredstev.
3) Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2019
Objava javnega razpisa tukaj.
Vrednost razpisa: 6.000.000 EUR
Rezultat: 113 nevladnih organizacij (od tega 35 prijaviteljev in 78 konzorcijskih partnerjev) je na razpisu prejelo šest milijonov evrov za 124 zaposlitev –prejemniki sredstev.
Težko otroštvo je pogosta označba razmer, ko otroci živijo bistveno slabše od vrstnikov zatradi hudih materialnih stisk, bolezni ali smrti staršev ali drugih bližnjih, lastnih bolezni, pomanjkanja družinske podpore, ljubezni, vse pogosteje celo osnovnih dobrin kot so hrana, ogrevanje in potrebščine za šolanje. Na srečo imamo tudi pozitivne vzglede ...
Uršina družina živi brez očeta, a tako rekoč tudi brez mame, ki vseskozi v več izmenah dela slabo plačana dela, da bi le lahko zaslužila dovolj za preživetje svojih deklet. Ne morejo si privoščiti, da bi deklici obiskovali obšolske dejavnosti.
Davida, trinajstletnika iz socialnega dna, so v šolskem športnem krožku poznali predvsem kot tistega, ki se je vanj vpisal zato, da bo tudi tam nagajal in motil druge kot je to počel pri šolskem pouku. Odkar se je prvič postavil na smuči, pa je povsem drugačen – izjemno discipliniran in uspešen smučar tudi na državnih tekmah, ki je veliko uspešnejši tudi v šoli. Za učitelje je njegov primer dokaz, kako zelo lahko šport pomaga otroku v socialni stiski. Smučanje mu pomeni ne le izjemno veselje in razvijanje nedvomnega talenta, pač pa tudi beg od vsega hudega, kar se je dogajalo doma.
V oddajah Botrstva bomo v prihodnjih tednih, v času, ko potekajo vpisi v raznolike, a žal vse pogosteje tudi plačljive obšolske dejavnosti , nekoliko bolj intenzivno opozarjali na to, da je udejstvovanje otrok iz socialnega dna v takih dejavnosti izjemno pomembno in daleč od razkošja oz. luksuza. Za otroke, ki iz dneva v dan čutijo neenakost v šoli in ki pogosto doma nimajo prav nobene pomoči pri šolskih obveznosti in so tudi zato v šoli včasih manj uspešni kot bi lahko bili, je to namreč priložnost, da so v nečem pa le boljši tudi od premožnih vrstnikov... Danes pojasnimo, kako je mogoče pomagati nekaterim otrokom, ki po mnenju strokovnih sodelavcev ZPM Ljubljana Moste Polje zaradi že izkazanih talentov ali res hudih socialnih stisk še posebej potrebujejo pomoč pri plačilu dejavnosti.
Kakšen je bil uspeh zbiranja sredstev za počitnice otrok, vključenih v projekt Botrstvo v Sloveniji? Koliko jih je lahko prav zaradi številnih poslanih SMS-ov in res uspešne dobrodelne dražbe dresa (zdaj tudi uradno) najboljšega evropskega, po mnenju mnogih pa tudi svetovnega nogometaša Cristiana Ronalda, letos prvič videlo morje ter preživelo nekaj počitniških dni v gorah?
V Sloveniji je veliko otrok, ki zaradi materialne stiske ne morejo na počitnice, v šolo v naravi ali na tabor. Nekateri med njimi sploh še niso videli morja. Zveza prijateljev mladine Slovenije se je (v sodelovanju z Valom 202) zato domislila projekta Botrstvo v Sloveniji. 131 otrok je tako minuli teden letovalo v Zambratiji v hrvaški Istri. Med temi so bile tudi žrtve poplav iz Obrenovca. V Zambratijo se je odpravila Jana Samsa.
"Prvi dan je najpomembneje, kakšne znamke mobilni telefon je kdo prinesel s seboj. Čez nekaj dni pozabijo ne le, kdo ima najboljšega, ampak tudi, da jih sploh imajo s seboj," opisuje vzgojiteljica Jana enega od pomenov, ki jih ima združevanje otrok iz različnih socialnih okolij na letovanjih, t.i. kolonijah, ki jih organizirajo številna društva, tudi ZPM.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Letovanja, ki jih pripravljajo tudi različne humanitarne organizacije, so že vrsto let namenjena tako otrokom, ki jim starši take počitnice lahko plačajo, kot tudi tistim, ki morja ali počitnic v gorah ne bi doživeli brez donatorske pomoči. Letos, ko je zaradi zaostrenih pravil med njimi še manj tistih, ki jim je doslej počitniška doživetja omogočala tudi zdravstvena zavarovalnica, pa je za otroke iz socialno ogroženih družin možnosti za počitnikovanje vse manj. Čeprav pogosto slišimo, da tudi v preteklosti marsikdo ni šel na počitnice, pa vseeno preživel in odrasel, tokrat s pomočjo spremljevalk otrok v počitniških kolonijah pojasnjujemo, zakaj je taka počitniška izkušnja dandanes še toliko bolj pomembna.
Zgodbo Špele, Bojana in Jana so si poslušalci najbrž najbolj zapomnili po tem, da jim njihova mama, poklicna kuharica, ki med delovnikom pripravlja stotine zdravih obrokov v šolski kuhinji, ne more plačati šolskih kosil še za dva svoja šolarja. In čeprav je zaposlen tudi oče in občasno za res majhen honorar dela tudi najstarejši sin, po plačilu najemnine in drugih nujnih stroškov velikokrat zmanjka za najnujnejšo hrano. Kako jim je pomagala radodarna pomoč naših poslušalcev, kaj jih je morda presenetilo, koliko lažje živijo sedaj?
Glede na znane statistike je v Sloveniji približno 120 tisoč ljudi, ki so revni, kljub temu, da so zaposleni. Ena od avtoric zbornika "Revščina zaposlenih" izr. prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo opozarja, da zaposlitev danes ne pomeni več, da bomo lahko privoščili družino, otroke poslali v vrtec in šolo ter živeli človeka vredno življenje.
Čeprav sta oba starša Mance, Petre, Simona in Luke zaposlena, je zaslužka za manj kot dve minimalni plači, zato je vsemu trudu navkljub pomanjkanje hrane njihov vsakdan. Manca pravi, da jo je strah počitnic, ker že sedaj tople obroke dobijo le v šoli – če odštejemo sladko toplo vodo, v katero za večerjo namakajo star kruh, ki jim ga podarijo v bližnji pekarni. Čokolino je namreč “rezerviran” za najmlajšega, 10-letnega Luko in še on dobi le – vrečko na mesec …
Najbrž bi bil 18-letni Vid danes med tistimi, ki se že pripravljajo na gimnazijsko maturo, če ne bi pred nekaj leti po spletu nenavadnih okoliščin stanovanjski sklad prodal stanovanja, v katerem je družina živela že pred Vidovim rojstvom. Nov lastnik jih je skorajda prisilil v odkup stanovanja, in ker sta oba starša imela zaposlitev in je bil strošek profitne najemnine skoraj takšen kot obrok kredita, so se odločili zanj. Plačevali so ga tudi, ko je mama izgubila službo in so očetove plače postale vse manjše in neredno izplačane. Ko pa je vsemu trudu navkljub banka začela groziti z deložacijo, je začel honorarno delati tudi takrat 15 letni Vid. Čeprav je še zmeraj prepričan, da je bila odločitev edina mogoča, se še kako zaveda tudi, kaj vse je zaradi nje drugače. In kaj vse še bo, saj bo moral delati tudi v prihodnje – grozi jim namreč vnovična izguba najemniškega stanovanja.
Dr. Darjav Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki je sodelovala pri raziskavi o vplicu revščine na družine slovenskih študentov: "Šokantna je ugotovitev, da študentje dajejo svojim staršem. Skoraj petina jih je namreč odgovorila, da, ko prejmejo štipendijo ali kaj zaslužijo, s tem denarjem plačajo kakšno od družinskih položnic ali pa staršem kupijo hrano."
Dr. Darjav Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki je sodelovala pri raziskavi o vplicu revščine na družine slovenskih študentov: "Šokantna je ugotovitev, da študentje dajejo svojim staršem. Skoraj petina jih je namreč odgovorila, da, ko prejmejo štipendijo ali kaj zaslužijo, s tem denarjem plačajo kakšno od družinskih položnic ali pa staršem kupijo hrano."
Natanko 55 zgodb otrok in njihovih družin, ki živijo v finančni in socialni stiski, smo nanizali, odkar na Valu 202 podpiramo projekt Botrstvo v Sloveniji. Ta združuje že več kot 3500 otrok iz vseh koncev Slovenije in seveda njihovih botrov, ki jim z mesečno donacijo pomagajo do vsaj nekoliko boljšega življenja. Družinam, predstavljenim v naših zgodbah pa poslušalci vsakič želijo še dodatno pomagati. Prav ta pomoč je družini Juša, Tima in Aleša res korenito spremenila življenje. Še septembra je bilo to povsem drugačno kot je danes.
Zgodba o Juliji in Lari je zgodba o dveh sestričnah, a tudi o dveh družinah. Julija, neozdravljivo bolna trinajstletnica, za katero po smrti mamice in hudi invalidnosti očeta skrbi babica, veliko časa preživi s sestrično Laro, njunima mlajšima sestricama in brezposelnima staršema.
Dve leti je, odkar s pripovedmi staršev in otrok, vključenih v projekt Botrstvo, v Sloveniji opozarjamo na revščino v številnih družinah. Več kot 3400 botrov z mesečnim prispevkom 30 evrov za otroka skuša te stiske vsaj nekoliko omiliti. In čeprav je botrov več kot so si snovalci projekta v njegovem začetku sploh drznili sanjati, jih trenutno primanjkuje res rekordno veliko.
Po tragični očetovi smrti pred dvema letoma Erika, srednješolka Nika, enajstletni Gašper in devetletna Anja živijo vse težje. Za očetom je ostala leta dolgo grajena in nikoli dokončana hiša, ki bi potrebovala še obilo zaključnih del, pa tudi že precej prenove. In ostala je vse večja težava, kako s pokojnino po očetu in otroškimi dodatki, torej z dobrimi 700 evri na mesec, kot petčlanska družina premagati mesec.
Monika Bizjak, družinska mediatorka in mediatorka v osnovnih šolah, ki nudi psihosocialno podporo tudi družinam iz projekta Botrstvo, ob svojem delu spremlja tudi to, kako revščina zaznamuje otroke.
Neveljaven email naslov