Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dolgoletni napori za zmanjševanje socialnih razlik so se sesuli v letu dni

10.01.2022

V srednjih šolah se ta teden končuje prvo ocenjevalno obdobje šolskega leta, ki je po dveh letih, zaznamovanih s šolanjem na daljavo, vsaj malo spominjalo na nekdanjo šolsko normalo. In kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Gostja bo predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni izmed ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec.

Med ranljivimi še zdaleč niso le tisti, ki niso imeli dobrih razmer za šolanje na daljavo, opozarjajo strokovnjaki

Nimamo zares dobrih rešitev niti za nakopičene težave, ki vztrajajo še iz prejšnjega obdobja, še vedno se zdi, kot da jih na ravni države pravzaprav ne iščemo. Nimamo pravih preventivnih programov, nimamo vizije, kako razbremeniti dijake in strokovne delavce. In zdi se, da imamo nove ranljive skupine otrok, in sicer tistih, ki jim vključenost v šole ali vrtce veliko pomeni za njihov zdrav razvoj. In to niso nujno otroci iz nižjih socialno ekonomskih slojev. Za celoto družbo je namreč šolstvo pomemben mehanizem zmanjševanja socialnih razlik. Te so se zdaj razmahnile, ob tem pa so se dolgoletni napori za zmanjševanje socialnih razlik sesuli v letu dni. Podobno, kot so se v tem času bistveno poslabšali kazalniki telesnega zdravja. Zato nas vse, ki se ukvarjamo s psihofizičnim zdravjem skrbi, kako priti na primerljivo raven časov pred epidemijo, pravi predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni od ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec. Na  pomanjkanje informacijsko-komunikacijske tehnologije, povezav, prostora za učenje, prehrane, na problem nasilja, zanemarjanja in drugih stisk smo mediji vseskozi opozarjali, morda smo vsi skupaj premalo govorili o tem, da so s svojimi duševnimi stiskami, strahovi, osamljenostjo in negotovostjo ostajali prezrti celo tisti, ki imajo doma vsaj na videz dobre, če ne odlične pogoje za šolanje na daljavo, na otroke iz višjih slojev in tiste, ki so, vsaj po ocenah sodeč, učno zelo uspešni. Kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Kaj bi pomenilo vnovično zaprtje šol?

"Šolsko delo je bilo prilagojeno ravno toliko, kot so se prilagajali posamezni učitelji ali posamezna šola, da je bilo na ravni šole dorečena strategija, kako pristopiti k primanjkljajem v znanju. Težko bi govorili o nacionalni strategiji, v tem smislu ni bilo čutiti prave razbremenjenosti. Ocene v preteklem šolskem letu so ustrezno visoke, ne zdi se, da bi bil prisoten primanjkljaj v znanju, hkrati pa ta primanjkljaj čutijo dijaki in učitelji, seveda zelo različno. To, kar se vidi, je, da so se razlike med dijaki povečale, verjetno tudi med šolami, v tem smislu še malo čakamo končne ocene posledic dela na daljavo." 

Natančnega podatka, koliko dijakov je obupalo in šolanja ni končalo oziroma nadaljevalo, svetovalni delavci nimajo, saj za dijake šolanje ni več obvezno. Splošna ocena je, da je več osipa in težav na manj zahtevnih programih. Praksa tudi kaže, da se v tem šolskem letu težje znajdejo otroci z učnimi težavami, z odločbami ali brez, ki na daljavo niso mogli dobiti primerljive pomoči, ki so jim jo učitelji in strokovnjaki ponujali med poukom v šoli. 

Le dve leti po prvem zaprtju je šolski sistem nedvomno bolje pripravljen na prebroditev kratkotrajnega šolanja na domu, zato teden ali dva dela na daljavo ne bosta uničujoča, a tudi po vrnitvi v šole bo otroke, mladostnike in strokovne delavce čakal star problem.

"Nimamo res dobrih rešitev, kaj početi s težavami, ki vztrajajo iz prejšnjega obdobja, to je tisto, kar je najbolj skrb vzbujajoče, da stvari, ki so se nam nakopičile, nismo rešili, še vedno nimamo pravih rešitev in še vedno se zdi, kot da jih na ravni države pravzaprav ne iščemo. Nimamo pravih preventivnih programov, nimamo vizije, kako bi razbremenili preobremenjene strokovne delavce, otroke in mladostnike, nimamo strategije, kako doseči boljše počutje in klimo v šoli, ki je sama po sebi zdravilna."

Da so številni otroci ob uvedbi šolanja na daljavo sploh lahko sodelovali pri pouku na daljavo, gre zasluga predvsem številnim donatorjem, ravnateljem, učiteljem in humanitarnim ter drugim društvom, ki so pomagala zagotoviti računalnike oziroma spletno povezavo. Med izstopajočimi je zagotovo društvo Duh časa, ki deluje v Ljubljani in Mariboru. Kljub več tisoč podarjenim računalnikom in več deset tisoč uram prostovoljnega dela po desetletju obstoja zdaj ostaja brez nujno potrebnih prostorov, v katerih bi lahko skladiščili podarjene računalnike in jih popravljali ter pripravljali, da bodo postali okno v svet tistim, ki si jih ne morejo kupiti. 


Botrstvo

539 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Dolgoletni napori za zmanjševanje socialnih razlik so se sesuli v letu dni

10.01.2022

V srednjih šolah se ta teden končuje prvo ocenjevalno obdobje šolskega leta, ki je po dveh letih, zaznamovanih s šolanjem na daljavo, vsaj malo spominjalo na nekdanjo šolsko normalo. In kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Gostja bo predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni izmed ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec.

Med ranljivimi še zdaleč niso le tisti, ki niso imeli dobrih razmer za šolanje na daljavo, opozarjajo strokovnjaki

Nimamo zares dobrih rešitev niti za nakopičene težave, ki vztrajajo še iz prejšnjega obdobja, še vedno se zdi, kot da jih na ravni države pravzaprav ne iščemo. Nimamo pravih preventivnih programov, nimamo vizije, kako razbremeniti dijake in strokovne delavce. In zdi se, da imamo nove ranljive skupine otrok, in sicer tistih, ki jim vključenost v šole ali vrtce veliko pomeni za njihov zdrav razvoj. In to niso nujno otroci iz nižjih socialno ekonomskih slojev. Za celoto družbo je namreč šolstvo pomemben mehanizem zmanjševanja socialnih razlik. Te so se zdaj razmahnile, ob tem pa so se dolgoletni napori za zmanjševanje socialnih razlik sesuli v letu dni. Podobno, kot so se v tem času bistveno poslabšali kazalniki telesnega zdravja. Zato nas vse, ki se ukvarjamo s psihofizičnim zdravjem skrbi, kako priti na primerljivo raven časov pred epidemijo, pravi predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni od ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec. Na  pomanjkanje informacijsko-komunikacijske tehnologije, povezav, prostora za učenje, prehrane, na problem nasilja, zanemarjanja in drugih stisk smo mediji vseskozi opozarjali, morda smo vsi skupaj premalo govorili o tem, da so s svojimi duševnimi stiskami, strahovi, osamljenostjo in negotovostjo ostajali prezrti celo tisti, ki imajo doma vsaj na videz dobre, če ne odlične pogoje za šolanje na daljavo, na otroke iz višjih slojev in tiste, ki so, vsaj po ocenah sodeč, učno zelo uspešni. Kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Kaj bi pomenilo vnovično zaprtje šol?

"Šolsko delo je bilo prilagojeno ravno toliko, kot so se prilagajali posamezni učitelji ali posamezna šola, da je bilo na ravni šole dorečena strategija, kako pristopiti k primanjkljajem v znanju. Težko bi govorili o nacionalni strategiji, v tem smislu ni bilo čutiti prave razbremenjenosti. Ocene v preteklem šolskem letu so ustrezno visoke, ne zdi se, da bi bil prisoten primanjkljaj v znanju, hkrati pa ta primanjkljaj čutijo dijaki in učitelji, seveda zelo različno. To, kar se vidi, je, da so se razlike med dijaki povečale, verjetno tudi med šolami, v tem smislu še malo čakamo končne ocene posledic dela na daljavo." 

Natančnega podatka, koliko dijakov je obupalo in šolanja ni končalo oziroma nadaljevalo, svetovalni delavci nimajo, saj za dijake šolanje ni več obvezno. Splošna ocena je, da je več osipa in težav na manj zahtevnih programih. Praksa tudi kaže, da se v tem šolskem letu težje znajdejo otroci z učnimi težavami, z odločbami ali brez, ki na daljavo niso mogli dobiti primerljive pomoči, ki so jim jo učitelji in strokovnjaki ponujali med poukom v šoli. 

Le dve leti po prvem zaprtju je šolski sistem nedvomno bolje pripravljen na prebroditev kratkotrajnega šolanja na domu, zato teden ali dva dela na daljavo ne bosta uničujoča, a tudi po vrnitvi v šole bo otroke, mladostnike in strokovne delavce čakal star problem.

"Nimamo res dobrih rešitev, kaj početi s težavami, ki vztrajajo iz prejšnjega obdobja, to je tisto, kar je najbolj skrb vzbujajoče, da stvari, ki so se nam nakopičile, nismo rešili, še vedno nimamo pravih rešitev in še vedno se zdi, kot da jih na ravni države pravzaprav ne iščemo. Nimamo pravih preventivnih programov, nimamo vizije, kako bi razbremenili preobremenjene strokovne delavce, otroke in mladostnike, nimamo strategije, kako doseči boljše počutje in klimo v šoli, ki je sama po sebi zdravilna."

Da so številni otroci ob uvedbi šolanja na daljavo sploh lahko sodelovali pri pouku na daljavo, gre zasluga predvsem številnim donatorjem, ravnateljem, učiteljem in humanitarnim ter drugim društvom, ki so pomagala zagotoviti računalnike oziroma spletno povezavo. Med izstopajočimi je zagotovo društvo Duh časa, ki deluje v Ljubljani in Mariboru. Kljub več tisoč podarjenim računalnikom in več deset tisoč uram prostovoljnega dela po desetletju obstoja zdaj ostaja brez nujno potrebnih prostorov, v katerih bi lahko skladiščili podarjene računalnike in jih popravljali ter pripravljali, da bodo postali okno v svet tistim, ki si jih ne morejo kupiti. 


28.12.2015

Pisma brez želja. To me je najbolj šokiralo …

Tretje leto zapored tri prostovoljke, Alia (bereš običajno »Alja«) , Ana in Vanja za otroke iz Botrstva z vseh koncev Slovenije organizirajo pomoč trem dobrim možem. Pisemca, namenjena kateremu med njimi, prestrežejo, mu najdejo zanesljivega donatorja in da poskrbijo za to, da bo izpolnjena želja pravočasno našla pot pod smrečico oziroma v prave otroške roke. Letos je bilo takih paketov skoraj 2000, želje pa, kot zmeraj, izjemno raznolike


18.12.2015

Razmišljanja o Botrstvu

Kandidati za Ime leta 2015 na Valu 202 so na zaključni prireditvi predstavili tudi svoje poglede na projekt Botrstvo.


14.12.2015

Veliko zbranih knjig za OŠ Veržej

Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato smo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, pomagali OŠ Veržej.


07.12.2015

Zgodba Nine, Nuše, Naje in Žiga

“Vsi štirje smo morali stati v vrsti in gledati, kako je oči žalil mamo in jo tepel. Nas sicer ni, je pa kakšna prestregla udarec, ko smo branile mamo,” pripovedujejo sestrice Nina, Nuša in Naja o nasilju, ki so ga živele še lani ob tem času. “Vsakogar, ki je prišel na obisk, sem se oklenila in ga prosila, naj nas kam odpelje, ker ne bi rade več živele tukaj,” pove petletna Naja. Letos je mama le zmogla toliko moči, da je kljub grožnjam s smrtjo pred nasilnim partnerjem z otroki uspela pobegniti. A so se v iskanju stalnejšega in varnejšega doma morali seliti daleč stran, letos so se selili že štirikrat, najstarejši Žiga pa je moral v dijaški dom. Tega si skuša sam plačevati tudi z nočnim honorarnim delom, saj mama zaradi operacije, s katero so ji komaj rešili življenje, ostaja brez zaposlitve. In vse je najbolj strah, da bi jih zdaj, ko so končno našle prijetno najemniško stanovanje, prav pomanjkanje denarja prisililo v vnovično selitev …


01.12.2015

Ob 5. obletnici projekta Botrstvo v Sloveniji

Pogovor z Anito Ogulin,predsednico ZPM Moste, o tem, kako so se v teh petih letih stiske družin spremenile in kakšne trajnejše posledice revščina že pušča na otrokih.


30.11.2015

Zakaj so knjige za otroke iz socialno ogroženih družin pomembne

Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic za številne otroke sicer res razmeroma lahko dostopne, a jih zaradi popularnosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne, izpodrivajo jih drugi mediji, ki vsebinsko otrokom le stežka nadomestijo izkušnjo kot je samostojno branje knjig. In te so tudi za otoke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar minulem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.


28.11.2015

Knjige so pomembne za enake možnosti

Kar tretjina šolarjev v Hong Kongu ima izjemno slabo izobražene starše, pa kljub temu otroci dosegajo boljše rezultate pismenosti kot slovenski šolarji, ki jim pri šolskih obveznosti pogosto močno pomagajo starši. Kaj se šele dogaja s tistimi otroki, ki tovrstne pomoči nimajo, koliko na njihov šolski uspeh in razvoj potencialov vpliva, če živijo še v materialno nevzpodbudnem okolju, če so prikrajšani za možnost izletov, ekskurzij, obiskovanja predstav in jih nihče prav ne spodbuja k prebiranju knjig? Kako drugače otroke iz takih družin obravnavajo učitelji, kakšno popotnico za boljši uspeh in tudi boljšo pismenost jim lahko da okolje?


23.11.2015

Tudi s knjigami do bolj enakih možnosti

Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.


16.11.2015

Botra, ki se je izkopala iz stiske in zdaj pomaga drugim

Razmišljanje ene od boter v projektu Botrstvo, ki je bila nekoč tudi sama v socialni stiski, zdaj pa pomaga drugim.


09.11.2015

Adrianova zgodba

Ločitev staršev, šest selitev v enem letu, nato vrnitev v nekdanje okolje, ki pa ga ni več želelo sprejeti, pa prometna nesreča, zaradi katere je očetovo življenje dolgo viselo na nitki, vse to je bilo preveč za osnovnošolca Adriana, ki je svoje stiske skušal končati na najbolj tragičen način. Zdaj skuša zaživeti na novo, a mu huda finančna stiska grozi, da bo morda že letos moral znova zamenjati šolo in okolje, v katerem se dobro počuti.


02.11.2015

Otroci iz vrtca Galjevica pomagajo sovrstnikom

Da dosežemo, da otrok pomaga otroku ne potrebujemo veliko. A namen je dosežen, če to stori večkrat in z veseljem. Neja Jerant je obiskala vrtec Galjevica, kjer tovrstnega veselja ne manjka. Na pobudo mamice enega izmed otrok, se je vzgojiteljica v času tedna otroka odločila, da bodo otroci, seveda s pomočjo staršev, poskušali nabrati čim več stvari, ki jih socialno ogroženi otroci potrebujejo.


23.10.2015

Pomen zunajšolskih dejavnosti

Vse od začetka šolskega leta smo v oddajah Botrstva opozarjali na pomen zunajšolskih dejavnosti in razvoja talentov socialno ogroženih otrok ter nizali argumente, zakaj z izgubljenimi talenti izgublja tudi družba kot celota. Ta teden z akcijo zaključujemo.


19.10.2015

Julija in Lara, poldrugo leto po objavi zgodbe

Lani spomladi smo predstavili zgodbo Julije in Lare, dveh sestričen, ki je bila hkrati tudi zgodba o dveh družinah, saj neozdravljivo bolna Julija, za katero po smrti mamice in hudi invalidnosti očeta skrbi babica, veliko časa preživi z Larino družino.Čeprav Juliji nihče ne more pozdraviti bolezni, ste poslušalci izdatno pripomogli, da še poldrugo leto kasneje obe družini živita veliko lažje.


12.10.2015

Skrito brezdomstvo pri otrocih

Botrska zgodba je tokrat namenjena skritemu brezdomstvu, tudi pri otrocih.


28.09.2015

O dražbi rumene majice Chrisa Frooma

Ves september smo v naših oddajah s pripovedmi otrok in utemeljitvami strokovnjakov opozarjali na to, kako pomemben je razvoj talentov in zakaj s tem, ko se otroci ne morejo vključiti v plačljive dejavnosti, izgubljamo tudi kot družba. Ta teden sledi še zadnje dejanje, ki bo pripomoglo k finančni podpori mladih športnih talentov: dobrodelna dražba rumene majice zmagovalca letošnje dirke Tour de France Chrisa Frooma. In najprej zgodba o tem, kako je ta izjemno dragocena majica zmagovalca najpomembnejše dirke na svetu sploh prišla do nas.


21.09.2015

Pomoč za dejavnosti v projektu Botrstvo

Omogočimo plačilo obšolskih dejavnosti za otroke!


18.09.2015

Pomoč za dejavnosti v projektu Botrstvo

Omogočimo plačilo obšolskih dejavnosti za otroke!


12.09.2015

Pomen športa za otroke iz socialnega dna

Opozorjamo na pomen dostopnosti do prostočasnih dejavnosti za otroke iz socialno šibkih okolij, tokrat posebej opozarjamo na šport.


07.09.2015

Z izgubljenimi talenti izgubljamo tudi kot družba

Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.


31.08.2015

Donacije omogočile letovanje rekordnemu številu otrok!

“Komaj sva čakala, da bo prišel dan, ko bova šla na morje,” še v bratčevem imenu pove Matej, ki se je pred dnevi vrnil s svoje edine letošnje počitniške dogodivščine. “Moj najboljši prijatelj je postal Tim, skupaj sva lovila rake, polžke in školjke in plavala.“ “Imeli smo odlične vzgojitelje, vrstniki so bili prijazni. Igrali smo namizne igre, uživali na plaži, plavali, skakali s pomola, zvečer pa smo imeli različne programe – ples, športne in olimpijske igre, pa iskanje nadarjenih in ,poroke’. Super je bilo, fenomenalno!” podoživlja svoja doživetja prikupna najstnica Sara, ki je na letovanju spletla številna nova prijateljstva.


Stran 21 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov