Najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, organizacije Oxfam je opozorilo na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo visoki so dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih zemljanov podvojilo in je zdaj večje kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. Kako bodo taki globalni trendi razslojevanja vplivali tudi na naša življenja in kako vplivajo na revščino pri nas, ocenjuje eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani doc. dr. Srečo Dragoš.

Bogastvo najbogatejšega odstotka Slovencev se je od osamosvojitve povečalo za 95 odstotkov, premoženje spodnje polovice prebivalstva pa se je zmanjšalo za 18 %. Rešitev ni razbremenitev plač, pač pa obdavčitev kapitala.

"Imamo bistveno nižje davke od evropskega povprečja, predvsem na premoženje in kapital. S tem prehajamo iz skromne v anoreksično državo, saj država ni dovolj financirana. Zadostovalo bi, da bi obdavčili premoženje z eno ali dvema tisočinkama vrednosti in ga s tem samo dvignili na evropsko povprečje. Bi pa s tem bistveno razbremenili obdavčitev plač in bi denimo lahko poskrbeli za financiranje dolgotrajne oskrbe in še česa. Toda nič od tega ne bomo naredili, ker je politika usmerjena prav v nasprotno," med rešitvami, kako zmanjšati neenakost, predlaga eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani doc. dr. Srečo Dragoš.

Epidemija je razslojevanje, neenakost in revščino tudi po vsem svetu le še poglobila. To kaže tudi najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, organizacije Oxfam, ki opozarja na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in ki je pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo so narasli dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih Zemljanov podvojilo in je zdaj večje, kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. 

"Velik problem je, ker nimamo regulatorja, ki bi obvladal  probleme neenakosti na svetovni ravni. Edini regulatorji, ki jih imamo, so nacionalne države. Eni se tu bolje znajdejo, drugi smo neumni, Slovenija je lep primer. Amerika in Kitajska razmišljata o večjih obdavčitvah dobičkov, mi pa ravno nasprotno. To je fenomen v svetu."

Z 99-odstotno obdavčitvijo koronskih dobičkov bi rešili najpomembnejše probleme neenakosti na svetu, bogati pa bi še vedno imeli več kot pred epidemijo.

In ob pomislekih, da sveta ne obvladujejo več vodstva držav, pač pa vodstva največjih korporacij, ki več kot uspešno vplivajo tudi na včasih prav bizarno nizke davke najbogatejših, se zdi razmišljanje o resnih obdavčitvah utopično. Kljub temu Oxfamovo poročilo tudi navrže predlog o 99-odstotni obdavčitvi koronskih dobičkov.

"Če bi za 99 odstotkov obdavčili samo dobičke, ki so nastali v zadnjih dveh letih, ne pa nasploh, bi rešili tako rekoč vse najakutnejše probleme na svetu."

Po trditvah v Oxfamovem poročilu bi z 99-odstotnim davkom na premoženjske dobičke, skovane med epidemijo, samo pri desetih najbogatejših Zemljanih lahko plačali dovolj cepiv za celotno svetovno populacijo. Hkrati pa bi lahko s tem denarjem še zapolnili finančne vrzeli za reševanje podnebnih ukrepov, vzpostavitev univerzalnega zdravstvenega in socialnega varstva ter prizadevanj za odpravo nasilja na podlagi spola v več kot 80 državah. In četudi bi to storili, bi teh deset najbogatejših ljudi še vedno imelo več premoženja kot pred pandemijo.

"Številke so iz leta v leto bolj katastrofalne, tudi v smislu, kako malo denarja bi morali odvzeti bogatim, da bi rešili vse težave revnih, da tako rekoč rešiš svet. A ni politične volje," ocenjuje  dr. Dragoš. Tudi po epidemiji, če se bo ta sploh končala letos, napovedi niso optimistične, nenazadnje je tudi cepiva in  patente za cepiva bogati svet prigrabil naprej zase in za tiste, ki jih lahko plačajo, čeprav se s tem poglablja neenakost in podaljšuje epidemija.

 Tudi v Sloveniji problem revščine preprosto rešljiv

Čeprav zaznamovana s svojimi lokalnimi težavami in okoliščinami, je tudi Slovenija del procesa, na katerega opozarja Oxfamovo poročilo. A tudi v Sloveniji bi lahko bil problem revščine precej preprosto rešljiv.

"V primerjavi s političnimi elitami imamo v slovenskem javnem mnenju velik konsenz o nujnosti zmanjševanja družbenih neenakosti. Imamo tudi večinski konsenz prebivalstva, da smo pripravljeni tudi na višje davke, če bi s tem zmanjšali neenakosti in izboljšali javne storitve, kot je zdravstvo. Poleg tega moramo vedeti, da so vsi ključni problemi v Sloveniji rešljivi enostavno, takoj in, kot rečeno, niso v nikakršni povezavi z gospodarstvom, v smislu, da ekonomija tega ne bi prenesla."