Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grška policija je zgodaj zjutraj začela prazniti begunsko taborišče v Idomeniju na meji z Makedonijo. Tam več mesecev po zaprtju meja na balkanski migrantski poti še vedno vztraja več kot 8500 migrantov in beguncev. Posebne policijske enote so ob zori blokirale taborišče – tudi za novinarje in prostovoljce – območje pa preletava helikopter. Prispevek za oddajo Danes do trinajstih je pripravil naš dopisnik Boštjan Anžin.
Na makedonski strani, kjer se bojijo izgredov in poskusov prečkanja žične ograde, mrgoli vojakov in policistov, na drugi strani mreže se polnijo avtobusi. Na prvih, ki so peljali proti Solunu, je bilo največ družin, ki razmer v Idomeniju, kjer je bilo marca, po zaprtju meje z Makedonijo tudi do 15 000 ljudi, že nekaj časa ne zmorejo več, med njimi številni Sirci Iračani in Afganistanci.
Policija iz Idomenija spušča tudi tiste, ki odhajajo peš želijo in upajo, da bodo našli prostor v enem ob dveh begunskih centrov na poti proti Solunu, ki sta od Idomenija in makedonske meje oddaljena le nekaj kilometrov. Za zdaj je prišlo le do manjših incidentov, grške oblasti obljubljajo, da nasilne premestitve ne bo.
Z odmikom migrantske krize na zunanje meje EU, ko se je begunski val ustavil na mejah južneje od nas, sameva sprejemni center za migrante v Dobovi. Od lanskega septembra je skozenj šlo 80 % vseh v našo državo sprejetih beguncev in migrantov. Po tem, ko je center od marca prazen, so ga naknadno dodatno ogradili, delno ostaja razsvetljen in z obhodi policijskih patrulj nadzorovan. Krajevna skupnost Dobova zahteva, da se sprejemni center podre, na Ministrstvu za notranje zadeve pa pravijo, da ostaja v pripravljenosti, poroča Suzana Vahtarič.
Dodajamo še odgovor Ministrstva za notranje zadeve v zvezi z stroški obratovanja centra v Dobovi.
Spoštovani,
nekateri centri, med njimi tudi sprejemni center v Dobovi, zaenkrat ostajajo v pripravljenosti. Odvisno od prihodnjega dogajanja in razmer bomo sprejeli odločitve o nadaljnjih ukrepih. Ministrstvo za notranje zadeve nima stroškov za najem zemljišča, saj ga lastnik oddaja brezplačno. Stroški Uprave RS za zaščito in reševanje so v aprilu 2016 znašali 53.494,49 evra (najem šotorov, poda in razsvetljave, najem sanitarnih enot, stroški električne energije …)
Lep pozdrav,
Sabina Langus Boc
Služba za odnose z javnostmi
Ministrstvo za notranje zadeve
V gradu Meserberg v nemškem Brandenburgu poteka dvodnevni vrh velike vladne koalicije. Poglavitna in najzapletenejša tema pogovorov je dogovor o integracijskem zakonu, s katerim želi vlada po eni strani olajšati, po drugi pa zaostriti integracijska pravila in možnosti, pod katerimi lahko begunci in migranti v Nemčiji ostanejo. Gre za zakon, ki deluje po principu korenčka in palice. Iz Berlina Polona Fijavž.
6052 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Grška policija je zgodaj zjutraj začela prazniti begunsko taborišče v Idomeniju na meji z Makedonijo. Tam več mesecev po zaprtju meja na balkanski migrantski poti še vedno vztraja več kot 8500 migrantov in beguncev. Posebne policijske enote so ob zori blokirale taborišče – tudi za novinarje in prostovoljce – območje pa preletava helikopter. Prispevek za oddajo Danes do trinajstih je pripravil naš dopisnik Boštjan Anžin.
Na makedonski strani, kjer se bojijo izgredov in poskusov prečkanja žične ograde, mrgoli vojakov in policistov, na drugi strani mreže se polnijo avtobusi. Na prvih, ki so peljali proti Solunu, je bilo največ družin, ki razmer v Idomeniju, kjer je bilo marca, po zaprtju meje z Makedonijo tudi do 15 000 ljudi, že nekaj časa ne zmorejo več, med njimi številni Sirci Iračani in Afganistanci.
Policija iz Idomenija spušča tudi tiste, ki odhajajo peš želijo in upajo, da bodo našli prostor v enem ob dveh begunskih centrov na poti proti Solunu, ki sta od Idomenija in makedonske meje oddaljena le nekaj kilometrov. Za zdaj je prišlo le do manjših incidentov, grške oblasti obljubljajo, da nasilne premestitve ne bo.
Z odmikom migrantske krize na zunanje meje EU, ko se je begunski val ustavil na mejah južneje od nas, sameva sprejemni center za migrante v Dobovi. Od lanskega septembra je skozenj šlo 80 % vseh v našo državo sprejetih beguncev in migrantov. Po tem, ko je center od marca prazen, so ga naknadno dodatno ogradili, delno ostaja razsvetljen in z obhodi policijskih patrulj nadzorovan. Krajevna skupnost Dobova zahteva, da se sprejemni center podre, na Ministrstvu za notranje zadeve pa pravijo, da ostaja v pripravljenosti, poroča Suzana Vahtarič.
Dodajamo še odgovor Ministrstva za notranje zadeve v zvezi z stroški obratovanja centra v Dobovi.
Spoštovani,
nekateri centri, med njimi tudi sprejemni center v Dobovi, zaenkrat ostajajo v pripravljenosti. Odvisno od prihodnjega dogajanja in razmer bomo sprejeli odločitve o nadaljnjih ukrepih. Ministrstvo za notranje zadeve nima stroškov za najem zemljišča, saj ga lastnik oddaja brezplačno. Stroški Uprave RS za zaščito in reševanje so v aprilu 2016 znašali 53.494,49 evra (najem šotorov, poda in razsvetljave, najem sanitarnih enot, stroški električne energije …)
Lep pozdrav,
Sabina Langus Boc
Služba za odnose z javnostmi
Ministrstvo za notranje zadeve
V gradu Meserberg v nemškem Brandenburgu poteka dvodnevni vrh velike vladne koalicije. Poglavitna in najzapletenejša tema pogovorov je dogovor o integracijskem zakonu, s katerim želi vlada po eni strani olajšati, po drugi pa zaostriti integracijska pravila in možnosti, pod katerimi lahko begunci in migranti v Nemčiji ostanejo. Gre za zakon, ki deluje po principu korenčka in palice. Iz Berlina Polona Fijavž.
Med Poljsko in Ukrajino, ki ju je ruski napad na to državo močno povezal, se v zadnjih tednih pojavljajo vse opaznejša trenja. Ta so se začela s poljskim prizadevanjem za omejitev uvoza ukrajinskega žita, zdaj se je Poljska odločila za prekinitev dobave orožja. Morda ni naključje, da se to dogaja nekaj tednov pred poljskimi volitvami. V oddaji tudi: - Sprti strani v Gorskem Karabahu potrdili dogovor o premirju, pogovori o predaji orožja še potekajo - Na mednarodni razvojni konferenci v Velenju opozorila pred posledicami podnebnih sprememb - Tudi Radio Capris in Radio Hit dobila novega lastnika
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
V New Yorku je vse nared za začetek zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Med številnimi svetovnimi voditelji in predstavniki bo zbrane danes nagovorila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je ob prizadevanjih za mednarodni mir in človekove pravice poudarila še potrebo po hitrem reševanju podnebne krize, sploh v luči nedavne domače izkušnje. Drugi poudarki: - Minister Brežan napovedal spremembe pri umeščanju objektov v prostor do konca leta. - Azerbajdžan napadel položaje armenske vojske v Gorskem Karabahu. - Slovenske kanuistke na svetovnem prvenstvu do ekipnega brona, kanuisti četrti.
Redna seja državnega zbora se je začela s poslanskimi vprašanji, več poslancev zanima učinkovitost vladnih ukrepov po uničujočih poplavah. Te so veliko škode povzročile tudi v kmetijstvu. Po ocenah kmetijske ministrice Irene Šinko je na področju kmetijstva približno 145 milijonov evrov škode, prizadetih je več kot 2700 kmetijskih gospodarstev. Ostali poudarki oddaje: - V Libiji po poplavah vse večji kaos, trupla se kopičijo, grozi izbruh bolezni - V ospredju obiska kitajskega zunanjega ministra v Rusiji varnostna vprašanja - Sinoči znova zagorelo v mariborski Surovini, škode za več tisoč evrov
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Z namenom tesnejšega sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami in bolniki je več zavodov pred nedeljskim svetovnim dnevom pacientov odprlo svoja vrata za obiskovalce. Na voljo so jim vódeni ogledi prostorov in predavanja ter preventivne meritve. Oddaja prinaša še: - V Luki Koper opozarjajo na škodljivost pogostih menjav vodstva družbe - V Libiji po katastrofalnih poplavah ostalo brez domov 35 tisoč ljudi - Zgodovinska stavka dela zaposlenih v ameriški avtomobilski industriji
Obnova po poplavah, ki so povzročile milijardno škodo, zahteva rebalans proračuna za prihodnje leto. Za začetek morajo najpomembejši vir financiranja priskrbeti ministrstva, in sicer 600 milijonov evrov. Drugi poudarki oddaje: - V Derni v Libiji bi lahko poplave terjale 20 tisoč smrtnih žrtev. - RTV ponavlja razpise za direktorje radia, televizije in multimedijskih vsebin. - Slovenski odbojkarji popoldne v boj za kolajne na evropskem prvenstvu.
Zvezo tabornikov je pretresla prijava suma kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletnih. Zlorabo naj bi zagrešil član vodstva enega izmed rodov, ki so ga takoj umaknili z vseh taborniških dejavnosti. Preiskovalna sodnica je zanj odredila pripor. Druge teme oddaje: - Taborniško zvezo pretresa prijava spolnega nasilja, osumljenec je pridržan - Slovenija se je na ameriškem trgu zadolžila za milijardo dolarjev - Severnokorejski voditelj Kim zagotovil podporo Rusiji in Putinu pri vseh odločitvah
Neurje Daniel, ki je minuli teden prizadelo Turčijo, Grčijo in Bolgarijo, se je zneslo nad Libijo. Samo na vzhodu države so poplave odnesle najmanj 2 tisoč življenj, od tega več kot polovico v mestu Derna, ki ga je po navedbah lokalnih oblasti izginila četrtina. Bojijo se, da bo smrtnih žrtev še veliko več, saj je pogrešanih približno 10 tisoč ljudi. V oddaji tudi: - Pristojni komisar Janez Lenarčič opozarja na pomanjkanje denarja za civilno zaščito Unije. - Premier Golob se je v Luxembourgu zavzel za reformo 27-terice in njeno širitev. - Povzročitelj smrtonosne nesreče na ljubljanski južni obvoznici začel zavirati šele tik pred trčenjem.
V danes objavljeni poletni gospodarski napovedi Evropska komisija ugotavlja, da se gospodarska rast v Uniji upočasnjuje in to ob zniževanju inflacije in zelo močnem trgu delovne sile. Glede na pomladansko napoved Evropska komisija ocenjuje, da bo gospodarska rast letos namesto enoodstotna 0.8 odstotna, prihodnje leto pa 1.4 namesto 1.7 odstotna. Eden glavnih razlogov za pešanje gospodarstva je pojemanje domače porabe zaradi naraščanja cen dobrin in storitev. Komisija, ki je danes predstavila podrobnejše podatke le za 6 največjih gospodarstev v Uniji, ostale članice pa so upoštevane v napovedi, pričakuje, da se bo počasi zniževala tudi inflacija. Druge teme: - V Mežiški dolini čakajo na navodila, kaj storiti s poplavnim muljem. - Nekatere občine, tudi Idrija, v negotovosti glede evropskega denarja za protipoplavne projekte. - Reševalci po uničujočem potresu v Maroku še vedno iščejo morebitne preživele.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Seznam stvari, ki bodo nujne za obnovo na območjih, prizadetih v ujmi pred dobrim mesecem, je dolg. Ob postavljanju začasne infrastukture, kot so mostovi, pristojni kot pomembno poudarjajo usklajeno delo za protipoplavno varnost ob jesenskih nalivih. Pomembno vprašanje je tudi sanacija Mežiške in dela Dravske doline zaradi onesnaženja s težkimi kovinami. Ostali poudarki oddaje: - Dve tretjini mariborskih svetnikov županu Arsenoviču očita samovoljo - Ukrajina zavrača legitimnost volitev na zasedenih ozemljih - Kulturni vpogled v mentorsko delo oblikovalca Oskarja Kogoja
Pri Nazarjah so dopoldne odprli montažni most čez Dreto, ki so ga hrvaški vojaki postavljali od nedelje. Olajšal bo življenje tamkajšnjim prebivalcem, ki so jih prizadele poplave. Še en začasni montažni most pa bodo odprli čez približno dve uri v Stahovici pri Kamniku. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Slovenska vojska bo kljub krčenju sredstev zaradi poplav lahko nadaljevala modernizacijo - Ukrajina bo od Združenih držav dobila strelivo z osiromašenim uranom - Občina Ruše proti postavitvi vetrnih elektrarn na Pohorju
Ob poročilih nasilja mladoletnice nad starejšimi v Domu Trebnje politika in stroka iščeta odgovore, kako v prihodnje take dogodke preprečili. Pristojni minister Maljevac je Socialno zbornico že pozval k izobraževanjem za zaposlene. A kot poudarja predsednica zbornice Breda Božnik, gre v omenjenem primeru za sivo področje, saj zbornica težko zajame populacijo zunanjih sodelavcev, še posebej tistih, ki opravljajo poletno delo. Ostali poudarki oddaje: V prvih štirih urah delovanja center za obnovo po poplavah prejel 100 klicev V ospredju vrha voditeljev pobude Tri morja posledice vojne v Ukrajini za regijo Mineva 93 let od usmrtitve štirih bazoviških junakov
Vlada namerava v prihodnjih petih letih obdavčiti banke, in sicer za 0,2 odstotka njihove bilančne vsote, kar bi proračunu v petih letih skupno prineslo več kot pol milijarde evrov. Z zbranim denarjem bi financirala sanacijo škode, ki so jo minuli mesec povzročile najhujše poplave v zgodovini države. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun ob tem opozarja, da je argument, da je zaradi poplav nujna dodatna obdavčitev gospodarstva, trenutno prenagljen. Mnenja se krešejo tudi glede načina poplavne obnove: - V Spodnji Savinjski dolini razhajanja glede ureditve vodotokov - Severnokorejski voditelj Kim naj bi kmalu obiskal Rusijo - Košarkarji Srbije v polfinalu svetovnega prvenstva; Jarc ne bo več vodil ženske nogometne reprezentance
Mineva mesec dni od najhujših poplav v zgodovini Slovenije, ki so prizadele tri četrtine države in povzročile za 5 milijard evrov škode. Nekateri prebivalci, ki jim je povodenj uničila dom, še vedno ne vedo, ali se bodo kdaj sploh lahko vrnili, med njimi so krajani Strug v Zgornji Savinjski dolini. Druge teme: - Prva izplačila izredne denarne pomoči po poplavah konec meseca - Ukrajina trdi, da sta ruska drona zadela Romunijo, ta napad zanika - Starši naj otroke spodbujajo k aktivnemu prihodu v šolo - s kolesom ali peš
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov