Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grška policija je zgodaj zjutraj začela prazniti begunsko taborišče v Idomeniju na meji z Makedonijo. Tam več mesecev po zaprtju meja na balkanski migrantski poti še vedno vztraja več kot 8500 migrantov in beguncev. Posebne policijske enote so ob zori blokirale taborišče – tudi za novinarje in prostovoljce – območje pa preletava helikopter. Prispevek za oddajo Danes do trinajstih je pripravil naš dopisnik Boštjan Anžin.
Na makedonski strani, kjer se bojijo izgredov in poskusov prečkanja žične ograde, mrgoli vojakov in policistov, na drugi strani mreže se polnijo avtobusi. Na prvih, ki so peljali proti Solunu, je bilo največ družin, ki razmer v Idomeniju, kjer je bilo marca, po zaprtju meje z Makedonijo tudi do 15 000 ljudi, že nekaj časa ne zmorejo več, med njimi številni Sirci Iračani in Afganistanci.
Policija iz Idomenija spušča tudi tiste, ki odhajajo peš želijo in upajo, da bodo našli prostor v enem ob dveh begunskih centrov na poti proti Solunu, ki sta od Idomenija in makedonske meje oddaljena le nekaj kilometrov. Za zdaj je prišlo le do manjših incidentov, grške oblasti obljubljajo, da nasilne premestitve ne bo.
Z odmikom migrantske krize na zunanje meje EU, ko se je begunski val ustavil na mejah južneje od nas, sameva sprejemni center za migrante v Dobovi. Od lanskega septembra je skozenj šlo 80 % vseh v našo državo sprejetih beguncev in migrantov. Po tem, ko je center od marca prazen, so ga naknadno dodatno ogradili, delno ostaja razsvetljen in z obhodi policijskih patrulj nadzorovan. Krajevna skupnost Dobova zahteva, da se sprejemni center podre, na Ministrstvu za notranje zadeve pa pravijo, da ostaja v pripravljenosti, poroča Suzana Vahtarič.
Dodajamo še odgovor Ministrstva za notranje zadeve v zvezi z stroški obratovanja centra v Dobovi.
Spoštovani,
nekateri centri, med njimi tudi sprejemni center v Dobovi, zaenkrat ostajajo v pripravljenosti. Odvisno od prihodnjega dogajanja in razmer bomo sprejeli odločitve o nadaljnjih ukrepih. Ministrstvo za notranje zadeve nima stroškov za najem zemljišča, saj ga lastnik oddaja brezplačno. Stroški Uprave RS za zaščito in reševanje so v aprilu 2016 znašali 53.494,49 evra (najem šotorov, poda in razsvetljave, najem sanitarnih enot, stroški električne energije …)
Lep pozdrav,
Sabina Langus Boc
Služba za odnose z javnostmi
Ministrstvo za notranje zadeve
V gradu Meserberg v nemškem Brandenburgu poteka dvodnevni vrh velike vladne koalicije. Poglavitna in najzapletenejša tema pogovorov je dogovor o integracijskem zakonu, s katerim želi vlada po eni strani olajšati, po drugi pa zaostriti integracijska pravila in možnosti, pod katerimi lahko begunci in migranti v Nemčiji ostanejo. Gre za zakon, ki deluje po principu korenčka in palice. Iz Berlina Polona Fijavž.
6052 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Grška policija je zgodaj zjutraj začela prazniti begunsko taborišče v Idomeniju na meji z Makedonijo. Tam več mesecev po zaprtju meja na balkanski migrantski poti še vedno vztraja več kot 8500 migrantov in beguncev. Posebne policijske enote so ob zori blokirale taborišče – tudi za novinarje in prostovoljce – območje pa preletava helikopter. Prispevek za oddajo Danes do trinajstih je pripravil naš dopisnik Boštjan Anžin.
Na makedonski strani, kjer se bojijo izgredov in poskusov prečkanja žične ograde, mrgoli vojakov in policistov, na drugi strani mreže se polnijo avtobusi. Na prvih, ki so peljali proti Solunu, je bilo največ družin, ki razmer v Idomeniju, kjer je bilo marca, po zaprtju meje z Makedonijo tudi do 15 000 ljudi, že nekaj časa ne zmorejo več, med njimi številni Sirci Iračani in Afganistanci.
Policija iz Idomenija spušča tudi tiste, ki odhajajo peš želijo in upajo, da bodo našli prostor v enem ob dveh begunskih centrov na poti proti Solunu, ki sta od Idomenija in makedonske meje oddaljena le nekaj kilometrov. Za zdaj je prišlo le do manjših incidentov, grške oblasti obljubljajo, da nasilne premestitve ne bo.
Z odmikom migrantske krize na zunanje meje EU, ko se je begunski val ustavil na mejah južneje od nas, sameva sprejemni center za migrante v Dobovi. Od lanskega septembra je skozenj šlo 80 % vseh v našo državo sprejetih beguncev in migrantov. Po tem, ko je center od marca prazen, so ga naknadno dodatno ogradili, delno ostaja razsvetljen in z obhodi policijskih patrulj nadzorovan. Krajevna skupnost Dobova zahteva, da se sprejemni center podre, na Ministrstvu za notranje zadeve pa pravijo, da ostaja v pripravljenosti, poroča Suzana Vahtarič.
Dodajamo še odgovor Ministrstva za notranje zadeve v zvezi z stroški obratovanja centra v Dobovi.
Spoštovani,
nekateri centri, med njimi tudi sprejemni center v Dobovi, zaenkrat ostajajo v pripravljenosti. Odvisno od prihodnjega dogajanja in razmer bomo sprejeli odločitve o nadaljnjih ukrepih. Ministrstvo za notranje zadeve nima stroškov za najem zemljišča, saj ga lastnik oddaja brezplačno. Stroški Uprave RS za zaščito in reševanje so v aprilu 2016 znašali 53.494,49 evra (najem šotorov, poda in razsvetljave, najem sanitarnih enot, stroški električne energije …)
Lep pozdrav,
Sabina Langus Boc
Služba za odnose z javnostmi
Ministrstvo za notranje zadeve
V gradu Meserberg v nemškem Brandenburgu poteka dvodnevni vrh velike vladne koalicije. Poglavitna in najzapletenejša tema pogovorov je dogovor o integracijskem zakonu, s katerim želi vlada po eni strani olajšati, po drugi pa zaostriti integracijska pravila in možnosti, pod katerimi lahko begunci in migranti v Nemčiji ostanejo. Gre za zakon, ki deluje po principu korenčka in palice. Iz Berlina Polona Fijavž.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Resno poškodovanih je najmanj 4 tisoč hiš oziroma stanovanj; to je prva konkretna ocena, ki so jo danes predstavili na slovenski Karitas. Več deset domov je popolnoma uničenih. Koliko ljudi je izgubilo streho nad glavo, bodo pokazali šele podrobni pregledi tkiv stavb. Strokovnjaki opozarjajo, naj vsi, ki pomagajo prizadetim, poskrbijo za varnost. Velja opozorilo, da se na prizadeta območja odpravljamo organizirano. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan naj bi kmalu izdal tudi odredbo, po kateri bo pred ponedeljkovim dnevom solidarnosti ne glede na prost dan odredil delo nekaterim zaposlenim v kritični infrastrukturi. Druge teme: - Golob danes na pogovorih v močno prizadeti Savinjski dolini - V poplavljeno begunjsko psihiatrično bolnišnico se danes vračajo pacienti - Ob požarih na Havajih pogrešanih najmanj tisoč ljudi, ogenj še ni pod nadzorom
Poveljnik republiške civilne zaščite Srečko Šestan poziva vse, ki želijo pomagati pri odpravljanju posledic poplav, naj se prijavijo prek aplikacije Poplave 2023, da bi se izognili organizacijskim težavam. Poudaril je, da je prostovoljcev veliko in da jih v manjših občinah ne morejo ustrezno prerazporediti. Drugi poudarki oddaje: - Naša medijska hiša pripravila dobrodelni dan: prek klicev in SMS-ov zbiramo sredstva za prizadete v poplavah - V Mežiški dolini primeri črevesnih nalezljivih bolezni, NIJZ poziva k preventivi - Ministrstvo: ljudje naj pustijo odpadke na začasnih zbirnih mestih in naj jih ne kurijo
Slovenija lahko računa na Evropsko unijo, je po ogledu posledic ujme na Koroškem poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kot je dejala, bodo pripravili sveženj ukrepov, takojšnjih in bolj dolgoročnih. Iz solidarnostnega sklada bo Sloveniji letos na voljo 100 milijonov evrov, prihodnje leto pa 300 milijonov. Prav tako lahko naša država koristi sredstva iz drugih skladov, a je treba za njih pravočasno zaprositi. Za to bo poskrbela posebna delovna skupina. Drugi poudarki: - V Državnem zboru pomisleki glede prostega dneva solidarnosti prihodnji ponedeljek. - Tudi Primorsko zajel val solidarnosti, a pomoč mora biti usklajena, poudarjajo pristojni. - Pred obalo Italije potonil čoln z migrati; umrlo 41 ljudi.
Ob umirjanju hidroloških razmer se na prizadetih območjih po državi nadaljuje sanacija, največja grožnja pa ostajajo zemeljski plazovi. Težave imajo predvsem v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem. V Črni na Koroškem se stanje počasi umirja, a so tamkajšnje ceste še vedno neprevozne, promet je omogčen le intervencijskim vozilom. Katja Gole iz tamkajšnjega intervencijskega štaba je povedala, da je že včeraj na pomoč domačinom priskočilo več kot 100 gasilcev in števini prostovljci, danes pa prihaja 250 gasilcev in do 30 pripadnikov Slovenske vojske. Dolgotrajna sanacija bo breme, ki ga občine ne bodo zmogle same. Predstavniki občin predsednika vlade Roberta Goloba in ministre prav zdaj seznanjajo z razmerami. Druge teme: - Vlada 14-i avgust razglasila za dan solidarnosti in dela prost dan - Združenje zahodnoafriških držav: upamo, da bo vojaška hunta v Nigru vrnila oblast izvoljenemu predsedniku - Slovenski košarkarji v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo proti Ukrajini, Izraelu in Portugalski
Potem ko je obilno deževje ponehalo, vode odtekajo, največja skrb na najbolj prizadetih območjih pa so zdaj zemeljski plazovi. Najhuje je na Koroškem; ugotavljajo, ali bo potrebna evakuacija iz Črne na Koroškem in Mežice, v občini Dravograd pa so nekateri že morali zapustiti domove. Ob tem pa po državi čistijo in ugotavljajo obseg razdejanja. - V Ljubnem in Lučah deroče vode odnesle kar 15 hiš - V Kranju zaradi poškodovane zaščite kanalizacijske cevi svarijo pred ekološko katastrofo - Bo država zaradi poplav znova subvencionirala čakanje na delo in skrajšan delovnik? - Delno jasno bo in do 25 stopinj s krajevnimi plohami in nevihtami
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Škoda po ujmah je nepredstavljiva, najverjetneje bo presegla pol milijarde evrov, je po seji sveta za nacionalno varnost dejal premier Robert Golob. Ob tem je napovedal zakonske spremembe, ki bodo omogočale čim bolj učinkovito pomoč občinam. Zaradi boljše preskrbe s hrano in tehnično opremo bodo trgovine, kjer bo to mogoče, odprte tudi jutri. Razmere po državi so še vedno izjemno resne.
Sirene, ki opozarjajo na nevarnost, ljudje na strehah stavb zaradi poplavnega vala, ki poplavlja naselja, odnaša mostove in sproža plazove. V prvi vrsti je reševanje življenj, a do nekaterih območij dostop sploh ni možen, zato so tudi informacije težko preverljive. Dramatično vremensko dogajanje, ki skoraj brez predaha traja že mesec dni in je danes udarilo še silovitelje, pa še ni končano, pravi meteorolog Brane Gregorčič. Drugi poudarki oddaje: - Od jutra aktiviran državni načrt; na terenu vse razpoložljive intervencijske enote - V Ljubljani zaradi naraščanja Save razglašena splošna nevarnost - Helikopterska reševanja ljudi med drugim na Koroškem in Gorenjskem - Padavine tudi v nedeljo, v ponedeljek razjasnitev, mogoča pa še kakšna ploha
Prihajajo nova neurja z močnim vetrom, nevihtami in nalivi, poplave hudournikov in manjših rek ter nevarnost proženja zemeljskih plazov. Oranžno opozorilo bo veljalo od današnjega poznega popoldneva. Agencija za okolje, ki začenja predstavitev podrobnosti, opozarja, da bo v manj kot 36 urah lahko padlo do 150 litrov dežja na kvadratni meter. Medtem je znana nova podrobnost načrtovanih sprememb za pospešitev izplačil za sanacije škod po ujmah, in sicer da bodo veljale od začetka leta. Druge teme oddaje: - Po več mesecih zniževanja brezposelnosti julija sezonsko nekaj več registriranih iskalcev zaposlitve - Zunanja ministrica Fajon se zavzema za ohranitev plač diplomatov na zdajšnji ravni - Francija končala evakuacije svojih in drugih evropskih državljanov iz Nigra
Več delov države so tudi včeraj zajela neurja. Pristojni si na terenu ogledujejo škodo, potekajo prve sanacije. Najhuje je bilo na območju Kosez pri Ilirski Bistrici, kjer je tornado odkrival strehe. Kot poudarja skrbnik spletnega mesta Meteolab in meteorološke postaje Ilirska Bistrica Saša Zidar, se je tornado med pustošenjem večkrat dvignil in znova spustil na tla, zato so nekatere hiše močno poškodovane, sosednje pa lahko nedotaknjene. V oddaji tudi: - Trump obtožen še poskusa sprevračanja izida ameriških predsedniških volitev leta 2020 - Niger odprl meje, v Evropo prispela prva letala z evakuiranimi - Na Vranskem so se otroci preizkusili v motošportih
Z jutrišnjim dnem Zemljani vstopamo v obdobje ekološkega dolga - po izračunih organizacije Global Footprint Network je namreč to dan, ko smo porabili vire, ki jih lahko planet obnovi v enem letu. Z viri smo pretirano potratni že od 70-tih let prejšnjega stoletja, je pa ta datum letos nastopil nekaj dni pozneje kot lani. Slovenija je ob tej priložnosti organizirala dogodek na visoki ravni. Domači in tuji udeleženci so razpravljali o trajnostnih praksah in politikah. Kot smo med drugim lahko slišali, je naša država med prvimi, ki so ekološki odtis vključile tudi v nacionalno razvojno strategijo. V oddaji tudi: - Začetek zbiranja podatkov o cenah kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov - Pozivi k pravočasni oddaji vlog za podaljšanje bivanja v študentskih domovih - Francija bo začela evakuacijo svojih in državljanov drugih držav Unije iz Nigra
15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Samo stroški nujnih intervencij po julijskih neurjih gredo v milijone. Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved, stroški intervencij le v prvem valu neurij 12-ega in 13-ega julija, ki so divjala po 90-ih občinah, dosegajo dva miljona evrov in pol. Vlada bo o povrnitvi prvih intervencijski stroškov odločala na popoldanski seji. V oddaji tudi o tem: - Putin zagotovil: Rusija resno preučuje afriški predlog za mir v Ukrajini - Reforma hrvaškega turizma - okoljske takse in omejitve števila turistov - Penasti madeži na Soči ne predstavljajo tveganja za kopanje
Po državi se nadaljuje odpravljanje posledic neurij, vremenske ujme pa bodo najverjetneje postale stalnica. Na računskem sodišču ob tem ugotavljajo, da ukrepi, ki pripomorejo k prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe, niso celoviti, sistematični in usklajeni. Drugi poudarki: - Se bodo oskrbnine v domovih za starejše spet podražile? - V Nigru po državnem udaru pozivi k dialogu. - Na letovanju Slovenske Karitas več kot 850 socialno ogroženih otrok in 150 starejših.
Vreme se je za zdaj umirilo, a številni si še niso oddahnili. Pristojni odpravljajo škodo na električnih vodih in cestni infrastrukturi, zaradi posledic močnega vetra pa jih veliko hiti popravljati strehe. Škoda bo velika tudi na kmetijskih pridelkih in v gozdu. Ujme so prizadele tudi več podjetij; na Goriškem jih je več ustavilo proizvodnjo. Močna neurja so besnela tudi nad severom Italije, škodo samo v Furlaniji - Julijski krajini ocenjujejo na okoli 50 milijonov evrov. V oddaji pa tudi o tem: - Jug Italije v plamenih, oblasti odločajo o uvedbi izrednih razmer - Ruski obrambni minister Šojgu na obisku v Severni Koreji - Slovenija, Hrvaška in Italija v proizvodnjo 5 tisoč ton vodika na leto
Vremensko dogajanje se še ne umirja, iz smeri Italije nad naše kraje že od sinoči nenehno prihajajo nove nevihtne celice. Po državi medtem potekajo številne intervencije. Že prvi val neviht je včeraj zvečer Vipavski dolini in Goriški prinesel debelo točo, škodo pa povzročil tudi v Posočju. O hudi uri so poročali tudi iz Štajerske, tam je brez električne energije več deset tisoč ljudi. Vremenoslovci sicer svarijo: - Popoldne še mogoče močnejše nevihte, zato obstaja nevarnost poplav in plazov. - Neurja v Italiji zahtevala dve smrtni žrtvi, na Siciliji in v delih Grčije hudi požari. - Izraelska opozicija napoveduje zahtevo po ustavni presoji pravosodne reforme. - Evropsko mladino na olimpijskem festivalu ozaveščajo o športu brez dopinga.
Za severno polovico države so za pozno popoldne in zvečer izdali oranžno opozorilo. Napovedane dodatne nevihte zaradi nevarnosti novih poplav povzročajo velike skrbi predvsem na Koroškem, kjer nadaljujejo sanacijo ob pomoči Slovenske vojske. Druge teme: - Boj s požari na Rodosu in Krfu - Španija ostaja v političnem krču - Kneset odloča o pravosodni reformi
Neveljaven email naslov