Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
Po Evropi se vrstijo obsodbe pobojev civilistov v ukrajinskem mestu Buča. Več voditeljev je dejanje označilo za genocid. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k uvedbi dodatnih sankcij proti Moskvi. V Kremlju zavračajo obtožbe, češ da gre za lažne posnetke ubitih civilistov. Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova takšne provokacije ogrožajo mednarodno varnost. Drugi poudarki oddaje: - Vučić v Srbiji in Orban na Madžarskem razglasila veliki zmagi na včerajšnjih volitvah. - KPK: Janša pri imenovanju Matoza v DUTB v nasprotju interesov. - Pri organiziranju Olimpijskega festivala evropske mladine prihodnje leto še vedno veliko neznank.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Oskrba z ruskim plinom je kljub zaskrbljenosti, da bo zaradi zahteve po plačilu v rubljih prekinjena, za zdaj neokrnjena. Kljub temu evropske države, tudi Slovenija, pospešeno iščejo možnosti za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina. Moskva naj bi medtem o podobnem ukrepu razmišljala tudi glede pšenice. Druge teme oddaje: - Začetek evakuacije iz Berdjanska, iz Mariupolja še ne - Bela snov na koroških njivah vsebuje preveč svinca, opozorila prebivalcem, naj se izogibajo tem površinam - Inštitut 8. marec predal 40 tisoč podpisov za vrnitev Studia City tudi v predvolilnem času
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ukrajinski in ruski pogajalci so po dveh tednih danes znova sedli za pogajalsko mizo, tokrat v Carigradu. Ukrajina si želi doseči premirje, v Kremlju pa večjega preboja tudi tokrat ne pričakujejo. Turški predsednik Redžep Tajip Erdogan je strani pozval k premirju, saj da je v pogajanjih čas za konkretne rezultate. Morebiten napredek v pogajanjih pa bi lahko po Erdoganovih besedah omogočil srečanje med voditeljema obeh držav. Druge teme: Begunska zakonodaja, svoboda medijev in omejevanje protestov v Sloveniji pod lupo Amnesty International S požarom v okolici Preddvora se še vedno spopada 70 gasilcev in dva helikopterja V Mariboru začetek četrte platforme za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks Trigger
Ruska invazija na Ukrajino se nadaljuje. Mesto Slavutič v bližini Černobila, ki so ga včeraj zasedli Rusi, je ruska vojska zapustila, v Černigovu pa so razmere podobne kot v obleganem Mariupolju. Ukrajinska vlada je sporočila, da zaradi morebitnih ruskih provokacij danes ne namerava odpreti nobenega humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov iz obleganih mest in vasi. Danes naj bi se po napovedih Kijeva nadaljevala mirovna pogajanja v živo, tokrat v Turčiji. Moskva navaja, da se bodo pogovori začeli jutri. Drugi poudarki oddaje: - Prenos lastništva Narodnega doma v Trstu Slovencem v Italiji tudi uradno potrjen - Izkušenega jamarja, ki so ga ponoči rešili na Tolminskem, prepeljali v ljubljanski klinični center - Klofuta najboljšega igralca na letošnjih oskarjih enemu od podeljevalcev kipcev preglasila tokratno podelitev
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Ob nadaljevanju ruske agresije nad Ukrajino so se Združene države Amerike in Evropska unija v skupni izjavi zavezale zmanjšanju evropske odvisnosti od ruske energije in plina ter najostreje obsodile rusko invazijo. Razmere v Ukrajini so še vedno močno zaostrene. Oblasti v Mariupolju so danes sporočile, da je v nedavnem napadu na gledališče, pod katerim se je v zaklonišču skrivalo več sto ljudi, umrlo približno 300 ljudi. Ruske sile še naprej napadajo tudi Harkov, Černigov in nekatera druga mesta, ukrajinske sile pa poročajo, da naj bi se nekatere ruske enote medtem začele umikati. V oddaji tudi: - V osnovne šole po državi vključenih že več kot 130 otrok iz Ukrajine - V Ljubljani, Mariboru in Kopru pod geslom "Planet pred profit" podnebni protesti - Čez eno uro prva posamična tekma v Planici: poletelo bo kar 10 Slovencev
Razmere v več ukrajinskih mestih so katastrofalne, po podatkih Unicefa je morala domove zapustiti že več kot polovica ukrajinskih otrok. Medtem danes v Bruslju potekajo vrhunska zasedanja Evropske unije, G7 in zveze Nato. V ospredju vseh bo vojna v Ukrajini. Generalni sekretar Severnoatlanskega zavezništva Jens Stoltenberg je v uvodnem nagovoru znova obsodil rusko agresijo in poudaril odločenost nadaljevanja ukrepov proti Moskvi, da bi se ta brutalna vojna čim prej končala. V oddaji tudi: Slovenski kmetje zahtevajo takojšnje zvišanje odkupne cene mleka za 5 centov na liter. V Bertokih veliko pripomb na načrte koprske občine o novih cestah in stanovanjskih blokih. Dolino pod Poncami znova napolnili navijači; kvalifikacije zaradi težav z zaletno smučino preložene.
Iz Mariupolja tudi danes poteka evakuacija civilistov, ob sodelovanju ruskih in ukrajinskih sil. Hkrati se v Donetski regiji in drugih delih Ukrajine nadaljujejo spopadi. V svetu še vedno odmeva izjava predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova o možnosti uporabe jedrskega orožja. Medtem se nadaljujejo prizadevanja za diplomatsko rešitev krize. Na obisk v Evropo pa danes prihaja ameriški predsednik Joe Biden. V oddaji tudi: - SVIZ ne izključuje vnovične stavke še pred volitvami - Posledice suše že občuti tudi Slovenska Istra - Začenja se planiški praznik: danes preizkus letalnice
Ukrajinske oblasti si tudi 27-ti dan vojne prizadevajo za evakuacijo civilistov iz obleganih mest, pri čemer je v ospredju obmorski Mariupolj, je danes sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Mariupolja tudi danes ni bilo na seznamu mest, od koder z avtobusi rešujejo prebivalce, težave imajo tudi v kijevski regiji. Več vasi in mest je zaradi ruske zasedbe povsem izoliranih, zato je evakuacija izjemno težavna. Ostale teme: - Kmetijski minister: za prehransko varnost je ključna prodaja žita na domačih tleh - Danes skoraj 5 tisoč novookuženih s koronavirusom, v bolnišnicah za zdaj stabilno - Nad Ajdovščino je okoli polnoči znova zagorelo
Po zavrnitvi ruskega poziva k vdaji ukrajinske vojske v Mariupolju je v porušenem mestu vse huje. Kot navaja ukrajinska vlada, ne morejo vzpostaviti humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov. Z Rusi so se sicer dogovorili za vzpostavitev osmih takšnih koridorjev, a brez Mariupolja. Medtem ruska vojska silovito napada ukrajinsko prestolnico Kijev, prvič naj bi napadla stanovanjsko predmestje v Odesi ob Črnem morju. Pogajanja med stranema se nadaljujejo. V oddaji tudi: - Na Kitajskem strmoglavilo letalo z več kot 130-imi ljudmi na krovu - Ob dnevu gozdov poudarek na sodelovanju stroke in lastnikov - Požar nad Ajdovščino bi lahko dokončno pogasil šele dež
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Na 23-ti dan vojne v Ukrajini je bil v davišnjem napadu na Lvov na zahodu države zadet tamkajšnji hangar za popravila letal. O žrtvah ne poročajo, v nasprotju s Kijevom, kjer so ruske rakete znova zadele stanovanjsko območje. Po trditvah Moskve bodo ruske sile in proruski uporniki kmalu sklenili obroč okoli Mariupolja. Prav danes mineva osem let od ruske priključitve polotoka Krim, ki je bil prvi večji korak Rusije na ukrajinsko ozemlje. Druge teme: - Magna Hoče po dveh letih spet zagnala proizvodnjo, na delu 150 delavcev - V slovenjgraški bolnišnici zdravila na covid oddelek vozi robot, prvi takšen v Evropi - Policija ovadila pošiljatelja grozilnih pošiljk politikom
Ruske sile že 22. dan napadajo civilne cilje v več ukrajinskih mestih. Tamkajšnje oblasti so sporočile, da je večina ljudi najverjetneje preživela včerajšnje bombardiranje gledališča v Mariupolju. V kletnih prostorih, ki so jih spremenili v zaklonišče, ostaja ujetih več kot tisoč žensk in otrok. Civiliste iz več mest bodo sicer danes skušali evakuirati po devetih humanitarnih koridorjih. Medtem se nadaljujejo mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino. Drugi poudarki oddaje: - V Italiji omejitve pri nakupu nekaterih živil. - Komunala Trbovlje v času velikih finančnih težav ostala brez direktorja. - Veliki kristalni globus alpski smučarki Mikaeli Shiffrin.
Po 20-ih dneh vojne v Ukrajini je iz države zbežalo že skoraj tri miljone ljudi. Iz obleganih mest naj bi se danes nadaljevale evakuacije civilistov. Medtem so se v Kijev na pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodomirjem Zelenskim z vlakom odpravili slovenski, poljski in češki premier. Ostali poudarki oddaje; - Kurilno olje dražje za četrtino, ceno pogonskih goriv 30 dni določa vlada. - Visokošolski sindikat in Sviz odpovedala pogovore s šolsko ministrico. - Hitro povečanje števila primerov okužbe s koronavirusom.
Neveljaven email naslov