Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
Tokratni val epidemije koronavirusa, kot kaže, še ni dosegel vrha, to naj bi se zgodilo v dveh tednih. Včeraj so potrdili rekordnih skoraj 23 tisoč 500 okužb, a gre tako visoko število pripisati spremenjenemu protokolu testiranja. Veliko število okužb še vedno hromi delo v v gospodarstvu, zdravstvu in šolstvu. Drugi poudarki: - Rusija se pripravlja na morebitne sankcije Zahoda, novih pogovorov z Američani ne načrtuje. - Novi rektor novogoriške Univerze Boštjan Golob s slovesnostjo prevzema posle. - Kovid ni ustavil kurentov, z nočnim skokom bodo začeli preganjati zimo.
Včerajšnji dogovor z zdravniki, ki naj bi dosegli zvišanje vseh plač za 6 oziroma 7 razredov, ter predviden izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema sprožata razburjenje. Dogovor mora sicer potrditi še vlada, ki pa bi s to enostransko potezo zatresla temelje plačnega sistema, opozarja predsednik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj. Ministrstvo in Fides vsebine za zdaj ne komentirata. V oddaji tudi: Bo država uporabila predkupno pravico v primeru prodaje Savinega deleža Madžarom? Spremembe na področju veljavnosti kovidnih potrdil - neomejeno samo za cepljene s poživitvenim odmerkom. Na smetiščih vedno več neprevzete mešane odpadne embalaže.
Od jutri bo za potrditev okužbe s koronavirusom dovolj pozitiven izvid hitrega testa pri pooblaščenem izvajalcu, s pozitivnim izvidom pa bo, za zdaj samo pri nas, mogoče izkazati tudi prebolelost. Še ena sprememba, ki bo začela veljati jutri, pa bo ločeno poročanje o hospitaliziranih zaradi covida in hospitaliziranih s covidom kot pridruženo boleznijo. Ostale teme: - Poslanci zavrnili novelo kazenskega zakonika o skrajševanju zastaralnih rokov - Sanacija težkih kovin v Zgornji Mežiški dolini uspešna, a je potrebno nadaljevanje - Severna Koreja že sedmič letos preizkusila balistično raketo
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V zdravstvu in socialnem varstvu bodo 16-ega februarja začeli stavko, saj vlada kljub obljubam ni potrdila izhodišč za pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij. V sindikatu zahtevajo takojšen začetek pogajanj ter sprejetje standardov v skladu s sporazumi. Ostali poudarki oddaje: Omikron hromi delovanje družbe, potrjeno drugo najvišje dnevno število okužb Rusija vztraja - ne želimo vojne. V Washingtonu menijo, da je invazija možna februarja. Vlada podelila koncesijo za kabinsko žičnico na Kobli
Obilica bolniških odsotnosti vse bolj ovira delo v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih. Vse več bolnišnic začasno opušča nenujne posege, iz več domov za starejše poročajo o prepovedi obiskov. Po državi je več kot 143 tisoč aktivnih primerov okužbe s koronavirusom, med njimi je tudi prvi primer nove podrazličice omikrona BA 2. Ostale teme: - Rusija ni zadovoljna z odgovori Zahoda glede Ukrajine, a bo ostala za pogajalsko mizo. - Unija se je zaradi kitajsko-litovskega spora obrnila na Svetovno trgovinsko organizacijo. - Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta opomini, naj se grozote nikoli ne ponovijo.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Včeraj so ob skoraj 17 tisoč opravljenih PCR-testih laboratoriji potrdili 12 tisoč 772 primerov okužbe, kar je druga najvišja številka okuženih do zdaj. Stanje v bolnišnicah ostaja stabilno, se pa številne slovenske bolnišnice spopadajo z vdori virusa v bela območja. Ostali poudarki oddaje: - Transparency International: Zaznava korupcije pri nas vse slabša. - Moskva: izjave in napovedi Zahoda glede Ukrajine so histerične. - Jug Balkana v snežnem primežu.
Število na novo potrjenih primerov okužbe s koronavirusom se pri nas še naprej povečuje. V bolnišnicah je 23 odstotkov več bolnikov kot prejšnji teden, zato bodo še povečali kapacitete na navadnih covidnih oddelkih. Glavna današnja novost je sicer možnost skrajšanja izolacije na 7 dni ob negativnem hitrem testu. Ostali poudarki oddaje: - Robert Golob bo kandidiral za predsednika Stranke zelenih dejanj. - O Assangeovi izročitvi Združenim državam bo odločalo britansko vrhovno sodišče. - Nosilca slovenske zastave na olimpijskih igrah bosta Ilka Štuhec in Žan Košir.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Pri nas smo včeraj odkrili še nekaj manj kot 9 tisoč 900 na novo okuženih s koronavirusom, delež pozitivnih izvidov pa je bil kar 67-odstoten. V bolnišnicah zdravijo 599 covidnih bolnikov, 144 na enotah intenzivne terapije. S ponedeljkom se karantena za okužene s koronavirusom skrajšuje z 10-ih na 7 dni. Drugi poudarki oddaje: - Državni sekretar Franc Kangler: "Skrbim za dobrobit policistov, ne pa za kadre!" - Francija v omilitev protikoronskih ukrepov, a z zaostritvami za necepljene - V Kamniku vodeni ogledi po Plečnikovih stopinjah - Na prvem smuku v Kitzbuehlu Kilde razred zase
Kljub spremenjenemu načinu naročanja na molekularno testiranje na koronavirus je novopotrjenih primerov okužbe znova več kot 10 tisoč. Umrlo je sedem bolnikov s covidom. V bolnišnicah jih zdravijo 580, od tega jih potrebuje intenzivno terapijo 150. Ostali poudarki oddaje: - Parlamentarne volitve bodo 24-tega aprila, je predsednik republike Borut Pahor uradno obvestil Državno volilno komisijo. - Ameriško-evropske grožnje s sankcijami zoper Rusijo po besedah Kremlja ne prispevajo k umirjanju ukrajinske krize. - V skupni policijski akciji več držav prijetih nekaj deset tihotapcev migrantov iz Turčije v Evropsko unijo.
Včeraj je bilo potrjenih več kot 12 tisoč okužb s koronavirusom, največ od začetka epidemije. Število hospitaliziranih za zdaj ne narašča, vendar naj bi se po napovedih začelo povečevati februarja. Od danes sicer velja nov protokol PCR-testiranj in več izjem pri karantenah, tudi za karantene po stiku med otroki, učenci, dijaki in študenti. Ostali poudarki oddaje: - Več kot 100 organizacij civilne družbe z zahtevami politiki. - Kitajci jezni; Janševe izjave o Tajvanu označili za nevarne. - Blinken v Ukrajini ponovil podporo njeni suverenosti. Putina je pozval, naj izbere mir.
Število novih primerov okužbe s koronavirusom se pri nas še vedno povečuje. Včeraj so ob 13 tisoč 800 testih potrdili skoraj 8 tisoč 700 novih primerov. Delež pozitivnih izvidov je bil tako spet 62,9-odstoten. Včeraj je umrlo še 10 covidnih bolnikov.V Sloveniji je za zdaj 76 tisoč aktivnih primerov okužbe. Drugi poudarki oddaje: - Karantene in bolniške odsotnosti izpostavile pomanjkanje kadra v domovih za starejše - Nova predsednica evropskega parlamenta je Roberta Métsola iz Evropske ljudske stranke - Povišane vrednosti delcev PM10 v zraku po vseh večjih mestih v državi
Hitro povečevanje okužb in karanten zaradi tesnega stika vedno bolj ogroža izvajanje številnih dejavnosti. Vlada zato uvaja dodatne izjeme od karantene v šolstvu, zdravstvu in sociali, ki bodo veljale od srede. Podrobneje v začetku oddaje, v kateri lahko slišite še: - Slovenske gore konec tedna vzele kar 5 življenj - Premogovniški sindikati: "Strategija za izstop iz premoga rešuje energetske družbe, ne pa ljudi!" - Med pandemijo 10 najbogatejših Zemljanov podvojilo bogastvo
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Predvidoma danes bo vlada odločala o spremembah glede odrejanja karantene po visoko tveganem stiku z okuženim s koronavirusom. Spremembe bodo po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja prispevale k nadaljnjemu delovanju šol. Novosti naj bi začele veljati prihodnji teden. Drugi poudarki oddaje: - Janša na zaslišanju: Slovenija je med epidemijo sprejemala podobne ukrepe kot tujina. - Đoković s pritožbo nad odvzem vizuma. - Ukrajinska vlada tarča obsežnega kibernetskega napada.
Neveljaven email naslov