Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Sistemska korupcija, možnost političnih vplivov in klientelizma pri kadrovanju, korupcijska tveganja pri privatizaciji in upravljanju državnega premoženja ter dvojnost meril. Tako bi lahko v nekaj poglavitnih točk strnili poudarke komisije za preprečevanje korupcije, zapisane v letnem poročilu in oceni stanja za lani. Njen predsednik Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da ocena razmer na more biti pozitivna, s tem pa – pričakovano – povezuje tudi očitke politike na svoj račun.
Ignoranca do pojavov korupcije – tudi med vladajočimi – ostaja slovenska stalnica. Tako piše v uvodu kritične ocene stanja. In predsednik Boris Štefanec brez zadržkov pravi:
Ocena ne more biti pozitivna. Seveda ocena komisije bi se enostavno skrivala za dejstvi in resničnostjo, če bi hotela prikazovati stvari drugače.
Pozitivna ni tudi njegova ocena odnosa oblasti do nepravilnosti. Beremo o ovirah pri delovanju Supervizorja, pa o dodatkih za stalno pripravljenost, kjer smo bili – tako piše – namesto ustreznega ukrepanja, deležni absurdnih izgovorov vpletenih ministrov in vlade. V tem je mogoče prepoznati kritiko na račun finančnega ministra Mramorja in premiera Cerarja:
Ni dovolj, da imamo veliko dokumentov na to temo, če pa, ko se pojavijo konkretni problemi, oblast pravi: ja, sicer napaka morda ja, ampak ta je nepogrešljiv in brez njega ne moremo. Merila morajo biti enaka; merila neetičnega, da ne rečem še kakšnega drugega ravnanja, morajo biti enaka za ministra, župana najmanjše občine ali javnega uslužbenca.
In naprej: kadrovanje. Preverjanje pogojev za manj pomembne zaposlitve je skrbno, za pomembne funkcije ohlapno, pravi Štefanec:
Nekdo, ki je sodeloval pri imenovanju generalnega direktorja UKC izjavi: jaz sem verjel, da izpolnjuje vse pogoje in ima vse dokumente.
Zato imenovanje Andraža Kopača KPK že preiskuje. In še en kadrovski primer: imenovanje nadzornikov Slovenskega državnega holdinga. Štefanec pravi:
Imenovati na tako odgovorne in izpostavljene funkcije nekoga, ki nosi breme težav bančnega poslovanja iz preteklosti, najbrž ni v redu.
Kot še piše v poročilu protikorupcijske komisije, ostajajo korupcijska tveganja pri upravljanju z državnim premoženjem in privatizaciji – predvsem zaradi vloge oblasti pri njuni izvedbi. Štefanec opozarja na dvoličnost vlade, češ da ljudem očita račune v davčnih oazah:
Sama država pa v primeru – bom konkreten – prodaje Palome sklene pogodbo s firmo, ki je bila prav za ta namen ustanovljena na Cipru … izgovor je davčna optimizacija. To je samo lep izraz za davčno utajo.
Neposrednih političnih pritiskov ni, pravi Štefanec, a svojevrsten pritisk so po njegovem tudi nižja sredstva za delo in odzivi oblasti, nekdanjih premierov in poslancev. In še vprašanje: ali po vseh očitkih na svoj račun še ima podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je imenoval?
Kritike s strani predsednika, da ne delamo dobro, ni bilo nikoli.
Nikoli pa ga ni vprašal, ali je z njegovim delom zadovoljen.
Slovenija je na dobri poti odpravljanja razvojnega zaostanka za najrazvitejšimi članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Če bo nadaljevala reforme za vzdržnost javnih financ, pri zelenem prehodu, v stanovanjski politiki in drugod, si lahko zagotovi vzdržno rast. To je eno od sporočil OECD ob dopoldanski predstavitvi njenega osmega bienalnega poročila o Sloveniji na Brdu pri Kranju. Slovenija se strinja s priporočili organizacije, ta bo tudi ocenila naše reforme. Druge teme: - Brezposelnih najmanj v zgodovini države. - SDS in NSi vložili zahtevo za oceno ustavnosti priznanja Palestine. - Ustavno sodišče: Kobariški odlok o plovbi po Soči ni v neskladju z ustavo in zakonom.
Čeprav so slovenski nogometaši izpadli iz evropskega prvenstva, je šport vnovič združil Slovence. Občutke med navijači lahko po prespani noči bolj ali manj strnemo v eno besedo - ponos. Selektor Matjaž Kek je prepričan, da je tokratno prvenstvo prineslo številne pozitivne stvari. Slovenski nogometaši se bodo danes ob 18-ih športnim navdušencem zahvalili za podporo na Kongresnem trgu v Ljubljani, sprejema na Brniku ne bo. V oddaji tudi o tem: - Za novega nizozemskega premierja prisegel Dick Schoof, nekdanji vodja obveščevalne službe. - Razdelitev avtobusnih linij med štiri prevoznike prinesla spremembe voznih redov. - Mnogo hrupa za nič za uvod Primorskega poletnega festivala.
Slovenska nogometna reprezentanca bo drevi prvič v zgodovini igrala v osmini finala evropskega prvenstva. Tekmo proti Portugalcem, ki veljajo za favorite, bo na stadionu v Frankfurtu spremljalo več kot 6 tisoč slovenskih navijačev. Številni se bodo zbrali tudi v navijaškem središču in drugod po mestu, kjer z optimizmom pričakujejo tekmo. V oddaji tudi: - Zmaga skrajne desnice v Franciji sprožila preplah v strankah levega političnega pola in sredine - Ministrstvo predstavilo predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja - Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica do petka tudi v Novi Gorici
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Socialni partnerji so danes tudi uradno oživili leto dni zamrznjen socialni dialog. Zjutraj so podpisali deklaracijo o delovanju Ekonomsko socialnega sveta, nato pa so se člani ESS-ja - ministri, predsedniki sindikatov in delodajalskih organizacij - sešli na seji, namenjeni obravnavi sprememb davčne, zdravstvene in delovne zakonodaje. Drugi poudarki oddaje: - Medletna inflacija ta mesec najnižja v treh letih - Dvomi Italije in Madžarske v dogovor o vodilnih položajih v Uniji - Športni uvod v festivalsko dogajanje na tolminskem Sotočju
Voditelji Evropske unije so zbrani v Bruslju. Prvi dan dvodnevnega zasedanja bodo posvetili predvsem pogovorom o razdelitvi najvišjih položajev in prednostnih nalogah povezave. Pred tem se jim bo pridružil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, s katerim bodo razpravljali o nadaljni podpori njegovi državi. Druge teme: - V Boliviji po poskusu državnega udara aretirali poveljnika vojske. - V času dopustov številni iščejo začasne namestitve za starejše, a prostora v večini DSO-jev ni - Šentviško planoto v okolici Tolmina bo znova zajel dobrodelni festival Gora Rocka.
Po 14-ih letih bega, pripora in sodnega boja je Julian Assange, ustanovitelj Wikileaksa, svoboden človek. Po dogovoru z ameriškimi oblastmi so mu ob priznanju krivde za širjenje zaupnih informacij dovolili, da se vrne v Avstralijo. Njegov odvetnik Barry Pollack je zatrdil, da Assangeeva razkritja niso škodovala nikomur. Drugi poudarki oddaje: - V Rusiji začenjajo sojenje Evanu Gershkovichu, grozi mu 20 let zapora. - Na Bledu zaradi del na cesti vztraja prometni kaos. - Po zgodovinskem večeru bodo drevi znani nasprotniki slovenskih nogometašev v osmini finala.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Osnovnošolci in srednješolci so danes še zadnjič v tem šolskem letu sedli v šolske klop. Zanje so se tako uradno začele najdaljše počitnice, ki so jih številni že nestrpno pričakovali. Nekateri bodo morali sicer še poprijeti za knjige, saj bodo v prihodnjih dneh potekali popravni izpiti. Druge teme: - Evropska unija potrdila nov sveženj sankcij proti Rusiji - Maja v primerjavi z lani za skoraj 15 odstotkov več prenočitev turistov - Policija zaradi razstreljevanja bankomatov po Ljubljani prijela tri hrvaške državljane
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Povprečna plača se je nekoliko zvišala tako v javnem kot zasebnem sektorju. Aprila so bile najvišje plače v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v energetiki, najnižje pa v gostinstvu. Stanovanjske nepremičnine se dražijo, še kažejo najnovejši podatki Statističnega urada. Drugi poudarki oddaje: - Armenija najnovejša v skupini držav, ki so priznale Palestino - Putin posvaril zahodne države in Južno Korejo pred dobavo orožja Ukrajini - Gostje v Bohinju povsem mobilni brez svojega avtomobila, zagotavljajo v Turizmu Bohinj
Slovenski ljubitelji nogometa odštevajo zadnje ure do začetka tekme evropskega prvenstva med Slovenijo in Srbijo, ki si jo bo v sloviti areni v glavnem mestu Bavarske ogledalo okoli 15 tisoč slovenskih navijačev. Kot pravijo, so v Nemčijo prišli pospremit prvo zmago naših nogometašev na prvenstvih stare celine. V oddaji tudi: - Slovenski državni holding in T2 sklenila dogovor o poravnavi dolga. - Evropska unija želi z novimi sankcijami omejiti ruske prihodke od energentov. - Zavod za varstvo narave pojasnil razloge za prepoved Magnificovega koncerta v parku Tivoli.
Poveljstvo izraelske vojske je potrdilo načrt za napad na Libanon. Vojska se je ob tem zavezala, da bo še naprej krepila pripravljenost svojih sil na severu, ki jih iz Libanona obstreljujejo pripadniki šiitskega gibanja Hezbolah. V oddaji tudi o tem: - Bruselj napovedal postopke presežnega primanjkljaja proti sedmim članicam Unije. - V Italiji protesti proti ustavni reformi, po kateri bi premierja volili neposredno. - Sluzenje morja povzroča nevšečnosti kopalcem in ribičem. - Državo bo zajel prvi vročinski val.
Državni zbor obravnava predlog intervencijskega zakona za izboljšanje kadrovskih in delovnih razmer pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Kot je ob predstavitvi predloga povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, se Slovenija spoprijema s staranjem prebivalstva in rastjo potreb po dolgotrajni oskrbi. Izziv je tudi upad interesa za delo v skrbstvenih poklicih. Za spodbujanje zaposlitev na tem področju je predvidenih skoraj 10 milijonov evrov. V oddaji tudi o tem: - V dveh brodolomih ladij z migranti na jugu Italije umrlo več 10 ljudi. - Sindikati pozivajo delodajalce k zaščiti delavcev pred vročino. - Pod klifi ob slovenski obali se ni varno ne sončiti ne sprehajati.
Premier Robert Golob je v odzivu na poslansko vprašanje o ureditvi plač v javnem sektorju dejal, da teh težav ne morejo rešiti čez noč, saj področje doslej ni bilo urejeno celovito. Prepričan je, da so zdajšnje stavke v javnem sektorju posledica parcialnih rešitev prejšnjih vlad. V oddaji tudi o tem: - Izraelski premier Benjamin Netanjahu razpustil vojni kabinet. - Grška obalna straža naj bi bila odgovorna za smrti več deset migrantov. - Poziv za razdelitev 10 tisoč računalnikov podaljšan do konca meseca.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Vojna v Ukrajini je danes v ospredju tako na srečanju članic zveze NATO, kjer je slišati pozive baltskih držav k povečanju obrambnih izdatkov, kot tudi na sestanku voditeljev skupine G7. Ti Kitajsko in druge države, ki podpirajo ruski vojni aparat, svarijo, da njihova dejanja ne bodo brez posledic. Druge teme: - Hezbolah in izraelska vojska nadaljujeta merjenje moči na meji - Po mnenju koalicije predlog SDS za pomoč ribičem spodkopava arbitražno razsodbo - Festival idrijske čipke predstavlja številne poti čipke: od poročnih oblek do vesolja
Neveljaven email naslov