Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Julija bo po začel veljati nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, katerega glavni namen je uskladitev slovenske znakovne ureditve z dunajsko konvencijo o prometni signalizaciji. Do leta 2026 je predvidena uvedba nekaterih novih prometnih znakov in preoblikovanje več deset že obstoječih, tisti, ki se v praksi niso uporabljali, pa bodo s cest odstranjeni. Na ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bodo ceste s tem postale bolj pregledne, večjih težav pri navajanju na spremembe pa ne pričakujejo.
Prvo spremembo, ki jo prinaša nov pravilnik, bomo lahko opazili že 6. julija, ko bo dosedanji znak za hitro cesto zamenjal takšen, ki zdaj označuje avtocesto, s to razliko, da bo zeleno barvo v ozadju zamenjala modra. V roku enega leta bo iz uporabe izvzetih 7 znakov, med drugim moder pravokotnik za priporočeno hitrost in znak za izmenično vključevanje vozil. Vodja sektorja za ceste na Ministrstvu za infrastrukturo Zvone Zavasnik ob tem izpostavlja tudi spremembe pri postavitvi signalizacije.
Zavasnik dodaja, da bodo morali vzdrževalci cest znake umakniti, vpeljati oz. preoblikovati v desetih letih, kar je sicer dlje od življenjske dobe prometnega znaka, torej bi do menjave prišlo v vsakem primeru. V tem času bosta vpeljana tudi dva nova znaka, ki opozarjata na nevarnost, in sicer znak za vozila, ki peljejo v nasprotno smer in znak, ki opozarja na medveda. Na ministrstvu pričakujejo, da vozniki večjih težav pri navajanju na spremembe in novosti ne bodo imeli.
Spremembe se obetajo tudi pri talnih označbah – s cest se tako denimo umikajo dvojne neprekinjene črte, pešci pa bodo imeli po potrebi posebej označene pasove v modri barvi.
Kakšna bo nova prometna signalizacija, si lahko ogledate v spodnji foto galeriji (foto: Jure Čepin).
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Julija bo po začel veljati nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, katerega glavni namen je uskladitev slovenske znakovne ureditve z dunajsko konvencijo o prometni signalizaciji. Do leta 2026 je predvidena uvedba nekaterih novih prometnih znakov in preoblikovanje več deset že obstoječih, tisti, ki se v praksi niso uporabljali, pa bodo s cest odstranjeni. Na ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bodo ceste s tem postale bolj pregledne, večjih težav pri navajanju na spremembe pa ne pričakujejo.
Prvo spremembo, ki jo prinaša nov pravilnik, bomo lahko opazili že 6. julija, ko bo dosedanji znak za hitro cesto zamenjal takšen, ki zdaj označuje avtocesto, s to razliko, da bo zeleno barvo v ozadju zamenjala modra. V roku enega leta bo iz uporabe izvzetih 7 znakov, med drugim moder pravokotnik za priporočeno hitrost in znak za izmenično vključevanje vozil. Vodja sektorja za ceste na Ministrstvu za infrastrukturo Zvone Zavasnik ob tem izpostavlja tudi spremembe pri postavitvi signalizacije.
Zavasnik dodaja, da bodo morali vzdrževalci cest znake umakniti, vpeljati oz. preoblikovati v desetih letih, kar je sicer dlje od življenjske dobe prometnega znaka, torej bi do menjave prišlo v vsakem primeru. V tem času bosta vpeljana tudi dva nova znaka, ki opozarjata na nevarnost, in sicer znak za vozila, ki peljejo v nasprotno smer in znak, ki opozarja na medveda. Na ministrstvu pričakujejo, da vozniki večjih težav pri navajanju na spremembe in novosti ne bodo imeli.
Spremembe se obetajo tudi pri talnih označbah – s cest se tako denimo umikajo dvojne neprekinjene črte, pešci pa bodo imeli po potrebi posebej označene pasove v modri barvi.
Kakšna bo nova prometna signalizacija, si lahko ogledate v spodnji foto galeriji (foto: Jure Čepin).
Najnovejša analiza mulja na Koroškem po avgustovskih poplavah je pokazala na prisotnost nevarnih snovi na Prevaljah in v Mežici. Nevarnega je približno 25 tisoč kubičnih metrov mulja, ki ga je treba odložiti na odlagališča za nevarne odpadke. Iskanje primernih lokacij je v teku. Druge teme: - Zoper ministrico za javno upravo Ajanović Hovnik napovedana interpelacija - Večina evropskih poslancev zaskrbljena zaradi položaja medijev v nekaterih članicah - Slovenska manjšina v Italiji opozarja na nedopustno poseganje tamkajšnjih oblasti v šolsko mrežo
Generalni državni tožilec Drago Šketa je danes odstopil s položaja, potem ko so policisti v soboto ugotovili, da je vozil vinjen. S preverjanjem alkoholiziranosti so mu namerili 0,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Kot je sporočilo generalno državno tožilstvo, se je Šketa odločil za odstop, ker bi njegovo ravnanje lahko okrnilo ugled organa, ki ga je vodil. Drugi poudarki: - Zunanji ministri Evropske unije na zasedanju v Kijevu o nadaljnji pomoči Ukrajini. - Nobelova nagrada za medicino letos za prispevek pri razvijanju cepiv mRNK zoper covid. - Začenja se novo študijsko leto; študentskih postelj primanjkuje tudi na Primorskem.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Inflacija je bila septembra v Sloveniji občutno nad povprečjem evrskega območja. V tem mesecu so k letni inflaciji - ta je sedem odstotkov in pol - največ prispevale hrana in brezalkoholne pijače, k mesečni pa za desetino dražja električna energija, so danes povedali na Statističnem uradu. Predstavili so tudi revizijo BDP za obdobje od leta 2018. Ta potrjuje določena odstopanja. Druge teme: - Sredozemsko morje letos prečkalo 186 tisoč migrantov. - V napadih pred mošejama v Pakistanu več kot 50 mrtvih. - Po napadu Romov v občini Škocjan zahtevajo več policije.
Vlada naj bi danes potrdila proračunske dokumente, po katerih naj bi ministrstva zmanjšala svoje odhodke za štiri odstotke na račun obnove po ujmah. Premier Robert Golob si namreč želi, da se sredstva za sanacijo najde znotraj obstoječe porabe, zato je po njegovem tudi na ministrstvih nujno varčevanje. V oddaji tudi o tem: - Slovenija in Hrvaška bosta okrepili sodelovanje ob mejah, članice Unije tik pred dogovorom o krizni uredbi v okviru migracijskega pakta - Iz Gorskega Karabaha odšla že več kot polovica etničnih Armencev - Zaposleni v Mariborski livarni državo pozivajo k rešitvi podjetja pred stečajem
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
Svet vlade za obnovo po poplavah, ki ga koordinira gradbeni inženir in priznani projektant mostov Marjan Pipenbaher, se bo popoldne sestal na prvi seji. Gre za posvetovalni organ, ki bo oblikoval predloge in ukrepe za trajno obnovo po poplavah. Te ukrepe bodo upoštevale tehnične pisarne, ki bodo pravzaprav vodile sanacijo. Delovale bodo na terenu, in sicer v okviru državne tehnične pisarne. Druge teme: - Mariborski policisti sporočajo prve informacije o streljanju na območju Ptuja. - Pri obveznem cepljenju šolarjev in dijakov nekaj sprememb. - Francija pospešuje prizadevanja za doseganje podnebnih ciljev.
Na prvi seji se je sestala delovna skupina vlade, ki koordinira priprave na projekt nove nuklearke v Krškem. O projektu, ki bi bil izjemen finančni in kadrovski zalogaj, se bomo predvidoma izrekli na referendumu. Vsekakor pa ne bi bil končan prej kot v 15-ih letih. V oddaji boste slišali še ... - Na Kosovu dan žalovanja, po napadu pridržali šest osumljencev - V bolnišici umrl zadnji veliki šef sicilijanske mafije Messina Denaro - Pred začetkom kurilne sezone opozorila na previdnost pri uporabi goriva
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Občine še danes lahko podajo oceno škode, nastale ob avgustovskih poplavah. Glede na doslej pridobljene podatke Uprava za zaščito in reševanje ocenjuje, da bo škode za približno 2,7 milijarde evrov. S postopkom so imele težave predvsem manjše občine, pravi župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen, saj po njegovih besedah vsaka občina nima na voljo strokovnjakov. Rokov naj sicer ne bi podaljševali. V oddaji tudi: - Azerbajdžan zagotovil varno evakuacijo civilistov iz Gorskega Karabaha. - Novogoriški mestni svetniki kritični do vodenja projekta Evropske prestolnice kulture. - Ljubljanska policijska uprava opaža 14-odstotno povečanje števila kaznivih dejanj.
Med Poljsko in Ukrajino, ki ju je ruski napad na to državo močno povezal, se v zadnjih tednih pojavljajo vse opaznejša trenja. Ta so se začela s poljskim prizadevanjem za omejitev uvoza ukrajinskega žita, zdaj se je Poljska odločila za prekinitev dobave orožja. Morda ni naključje, da se to dogaja nekaj tednov pred poljskimi volitvami. V oddaji tudi: - Sprti strani v Gorskem Karabahu potrdili dogovor o premirju, pogovori o predaji orožja še potekajo - Na mednarodni razvojni konferenci v Velenju opozorila pred posledicami podnebnih sprememb - Tudi Radio Capris in Radio Hit dobila novega lastnika
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
V New Yorku je vse nared za začetek zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Med številnimi svetovnimi voditelji in predstavniki bo zbrane danes nagovorila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je ob prizadevanjih za mednarodni mir in človekove pravice poudarila še potrebo po hitrem reševanju podnebne krize, sploh v luči nedavne domače izkušnje. Drugi poudarki: - Minister Brežan napovedal spremembe pri umeščanju objektov v prostor do konca leta. - Azerbajdžan napadel položaje armenske vojske v Gorskem Karabahu. - Slovenske kanuistke na svetovnem prvenstvu do ekipnega brona, kanuisti četrti.
Redna seja državnega zbora se je začela s poslanskimi vprašanji, več poslancev zanima učinkovitost vladnih ukrepov po uničujočih poplavah. Te so veliko škode povzročile tudi v kmetijstvu. Po ocenah kmetijske ministrice Irene Šinko je na področju kmetijstva približno 145 milijonov evrov škode, prizadetih je več kot 2700 kmetijskih gospodarstev. Ostali poudarki oddaje: - V Libiji po poplavah vse večji kaos, trupla se kopičijo, grozi izbruh bolezni - V ospredju obiska kitajskega zunanjega ministra v Rusiji varnostna vprašanja - Sinoči znova zagorelo v mariborski Surovini, škode za več tisoč evrov
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Z namenom tesnejšega sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami in bolniki je več zavodov pred nedeljskim svetovnim dnevom pacientov odprlo svoja vrata za obiskovalce. Na voljo so jim vódeni ogledi prostorov in predavanja ter preventivne meritve. Oddaja prinaša še: - V Luki Koper opozarjajo na škodljivost pogostih menjav vodstva družbe - V Libiji po katastrofalnih poplavah ostalo brez domov 35 tisoč ljudi - Zgodovinska stavka dela zaposlenih v ameriški avtomobilski industriji
Obnova po poplavah, ki so povzročile milijardno škodo, zahteva rebalans proračuna za prihodnje leto. Za začetek morajo najpomembejši vir financiranja priskrbeti ministrstva, in sicer 600 milijonov evrov. Drugi poudarki oddaje: - V Derni v Libiji bi lahko poplave terjale 20 tisoč smrtnih žrtev. - RTV ponavlja razpise za direktorje radia, televizije in multimedijskih vsebin. - Slovenski odbojkarji popoldne v boj za kolajne na evropskem prvenstvu.
Neveljaven email naslov
