Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Julija bo po začel veljati nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, katerega glavni namen je uskladitev slovenske znakovne ureditve z dunajsko konvencijo o prometni signalizaciji. Do leta 2026 je predvidena uvedba nekaterih novih prometnih znakov in preoblikovanje več deset že obstoječih, tisti, ki se v praksi niso uporabljali, pa bodo s cest odstranjeni. Na ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bodo ceste s tem postale bolj pregledne, večjih težav pri navajanju na spremembe pa ne pričakujejo.
Prvo spremembo, ki jo prinaša nov pravilnik, bomo lahko opazili že 6. julija, ko bo dosedanji znak za hitro cesto zamenjal takšen, ki zdaj označuje avtocesto, s to razliko, da bo zeleno barvo v ozadju zamenjala modra. V roku enega leta bo iz uporabe izvzetih 7 znakov, med drugim moder pravokotnik za priporočeno hitrost in znak za izmenično vključevanje vozil. Vodja sektorja za ceste na Ministrstvu za infrastrukturo Zvone Zavasnik ob tem izpostavlja tudi spremembe pri postavitvi signalizacije.
Zavasnik dodaja, da bodo morali vzdrževalci cest znake umakniti, vpeljati oz. preoblikovati v desetih letih, kar je sicer dlje od življenjske dobe prometnega znaka, torej bi do menjave prišlo v vsakem primeru. V tem času bosta vpeljana tudi dva nova znaka, ki opozarjata na nevarnost, in sicer znak za vozila, ki peljejo v nasprotno smer in znak, ki opozarja na medveda. Na ministrstvu pričakujejo, da vozniki večjih težav pri navajanju na spremembe in novosti ne bodo imeli.
Spremembe se obetajo tudi pri talnih označbah – s cest se tako denimo umikajo dvojne neprekinjene črte, pešci pa bodo imeli po potrebi posebej označene pasove v modri barvi.
Kakšna bo nova prometna signalizacija, si lahko ogledate v spodnji foto galeriji (foto: Jure Čepin).
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Julija bo po začel veljati nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, katerega glavni namen je uskladitev slovenske znakovne ureditve z dunajsko konvencijo o prometni signalizaciji. Do leta 2026 je predvidena uvedba nekaterih novih prometnih znakov in preoblikovanje več deset že obstoječih, tisti, ki se v praksi niso uporabljali, pa bodo s cest odstranjeni. Na ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bodo ceste s tem postale bolj pregledne, večjih težav pri navajanju na spremembe pa ne pričakujejo.
Prvo spremembo, ki jo prinaša nov pravilnik, bomo lahko opazili že 6. julija, ko bo dosedanji znak za hitro cesto zamenjal takšen, ki zdaj označuje avtocesto, s to razliko, da bo zeleno barvo v ozadju zamenjala modra. V roku enega leta bo iz uporabe izvzetih 7 znakov, med drugim moder pravokotnik za priporočeno hitrost in znak za izmenično vključevanje vozil. Vodja sektorja za ceste na Ministrstvu za infrastrukturo Zvone Zavasnik ob tem izpostavlja tudi spremembe pri postavitvi signalizacije.
Zavasnik dodaja, da bodo morali vzdrževalci cest znake umakniti, vpeljati oz. preoblikovati v desetih letih, kar je sicer dlje od življenjske dobe prometnega znaka, torej bi do menjave prišlo v vsakem primeru. V tem času bosta vpeljana tudi dva nova znaka, ki opozarjata na nevarnost, in sicer znak za vozila, ki peljejo v nasprotno smer in znak, ki opozarja na medveda. Na ministrstvu pričakujejo, da vozniki večjih težav pri navajanju na spremembe in novosti ne bodo imeli.
Spremembe se obetajo tudi pri talnih označbah – s cest se tako denimo umikajo dvojne neprekinjene črte, pešci pa bodo imeli po potrebi posebej označene pasove v modri barvi.
Kakšna bo nova prometna signalizacija, si lahko ogledate v spodnji foto galeriji (foto: Jure Čepin).
Sirene, ki opozarjajo na nevarnost, ljudje na strehah stavb zaradi poplavnega vala, ki poplavlja naselja, odnaša mostove in sproža plazove. V prvi vrsti je reševanje življenj, a do nekaterih območij dostop sploh ni možen, zato so tudi informacije težko preverljive. Dramatično vremensko dogajanje, ki skoraj brez predaha traja že mesec dni in je danes udarilo še silovitelje, pa še ni končano, pravi meteorolog Brane Gregorčič. Drugi poudarki oddaje: - Od jutra aktiviran državni načrt; na terenu vse razpoložljive intervencijske enote - V Ljubljani zaradi naraščanja Save razglašena splošna nevarnost - Helikopterska reševanja ljudi med drugim na Koroškem in Gorenjskem - Padavine tudi v nedeljo, v ponedeljek razjasnitev, mogoča pa še kakšna ploha
Prihajajo nova neurja z močnim vetrom, nevihtami in nalivi, poplave hudournikov in manjših rek ter nevarnost proženja zemeljskih plazov. Oranžno opozorilo bo veljalo od današnjega poznega popoldneva. Agencija za okolje, ki začenja predstavitev podrobnosti, opozarja, da bo v manj kot 36 urah lahko padlo do 150 litrov dežja na kvadratni meter. Medtem je znana nova podrobnost načrtovanih sprememb za pospešitev izplačil za sanacije škod po ujmah, in sicer da bodo veljale od začetka leta. Druge teme oddaje: - Po več mesecih zniževanja brezposelnosti julija sezonsko nekaj več registriranih iskalcev zaposlitve - Zunanja ministrica Fajon se zavzema za ohranitev plač diplomatov na zdajšnji ravni - Francija končala evakuacije svojih in drugih evropskih državljanov iz Nigra
Več delov države so tudi včeraj zajela neurja. Pristojni si na terenu ogledujejo škodo, potekajo prve sanacije. Najhuje je bilo na območju Kosez pri Ilirski Bistrici, kjer je tornado odkrival strehe. Kot poudarja skrbnik spletnega mesta Meteolab in meteorološke postaje Ilirska Bistrica Saša Zidar, se je tornado med pustošenjem večkrat dvignil in znova spustil na tla, zato so nekatere hiše močno poškodovane, sosednje pa lahko nedotaknjene. V oddaji tudi: - Trump obtožen še poskusa sprevračanja izida ameriških predsedniških volitev leta 2020 - Niger odprl meje, v Evropo prispela prva letala z evakuiranimi - Na Vranskem so se otroci preizkusili v motošportih
Z jutrišnjim dnem Zemljani vstopamo v obdobje ekološkega dolga - po izračunih organizacije Global Footprint Network je namreč to dan, ko smo porabili vire, ki jih lahko planet obnovi v enem letu. Z viri smo pretirano potratni že od 70-tih let prejšnjega stoletja, je pa ta datum letos nastopil nekaj dni pozneje kot lani. Slovenija je ob tej priložnosti organizirala dogodek na visoki ravni. Domači in tuji udeleženci so razpravljali o trajnostnih praksah in politikah. Kot smo med drugim lahko slišali, je naša država med prvimi, ki so ekološki odtis vključile tudi v nacionalno razvojno strategijo. V oddaji tudi: - Začetek zbiranja podatkov o cenah kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov - Pozivi k pravočasni oddaji vlog za podaljšanje bivanja v študentskih domovih - Francija bo začela evakuacijo svojih in državljanov drugih držav Unije iz Nigra
15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Samo stroški nujnih intervencij po julijskih neurjih gredo v milijone. Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved, stroški intervencij le v prvem valu neurij 12-ega in 13-ega julija, ki so divjala po 90-ih občinah, dosegajo dva miljona evrov in pol. Vlada bo o povrnitvi prvih intervencijski stroškov odločala na popoldanski seji. V oddaji tudi o tem: - Putin zagotovil: Rusija resno preučuje afriški predlog za mir v Ukrajini - Reforma hrvaškega turizma - okoljske takse in omejitve števila turistov - Penasti madeži na Soči ne predstavljajo tveganja za kopanje
Po državi se nadaljuje odpravljanje posledic neurij, vremenske ujme pa bodo najverjetneje postale stalnica. Na računskem sodišču ob tem ugotavljajo, da ukrepi, ki pripomorejo k prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe, niso celoviti, sistematični in usklajeni. Drugi poudarki: - Se bodo oskrbnine v domovih za starejše spet podražile? - V Nigru po državnem udaru pozivi k dialogu. - Na letovanju Slovenske Karitas več kot 850 socialno ogroženih otrok in 150 starejših.
Vreme se je za zdaj umirilo, a številni si še niso oddahnili. Pristojni odpravljajo škodo na električnih vodih in cestni infrastrukturi, zaradi posledic močnega vetra pa jih veliko hiti popravljati strehe. Škoda bo velika tudi na kmetijskih pridelkih in v gozdu. Ujme so prizadele tudi več podjetij; na Goriškem jih je več ustavilo proizvodnjo. Močna neurja so besnela tudi nad severom Italije, škodo samo v Furlaniji - Julijski krajini ocenjujejo na okoli 50 milijonov evrov. V oddaji pa tudi o tem: - Jug Italije v plamenih, oblasti odločajo o uvedbi izrednih razmer - Ruski obrambni minister Šojgu na obisku v Severni Koreji - Slovenija, Hrvaška in Italija v proizvodnjo 5 tisoč ton vodika na leto
Vremensko dogajanje se še ne umirja, iz smeri Italije nad naše kraje že od sinoči nenehno prihajajo nove nevihtne celice. Po državi medtem potekajo številne intervencije. Že prvi val neviht je včeraj zvečer Vipavski dolini in Goriški prinesel debelo točo, škodo pa povzročil tudi v Posočju. O hudi uri so poročali tudi iz Štajerske, tam je brez električne energije več deset tisoč ljudi. Vremenoslovci sicer svarijo: - Popoldne še mogoče močnejše nevihte, zato obstaja nevarnost poplav in plazov. - Neurja v Italiji zahtevala dve smrtni žrtvi, na Siciliji in v delih Grčije hudi požari. - Izraelska opozicija napoveduje zahtevo po ustavni presoji pravosodne reforme. - Evropsko mladino na olimpijskem festivalu ozaveščajo o športu brez dopinga.
Za severno polovico države so za pozno popoldne in zvečer izdali oranžno opozorilo. Napovedane dodatne nevihte zaradi nevarnosti novih poplav povzročajo velike skrbi predvsem na Koroškem, kjer nadaljujejo sanacijo ob pomoči Slovenske vojske. Druge teme: - Boj s požari na Rodosu in Krfu - Španija ostaja v političnem krču - Kneset odloča o pravosodni reformi
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Silovita neurja so sinoči vnovič prizadela nekatere dele države. Tudi tokrat je bilo najhuje na Celjskem, še posebej v Novi Cerkvi v občini Vojnik, kjer nekaj hiš ni več primernih za bivanje. Skupno je tam pokodovanih več kot 50 hiš. Ostali poudarki oddaje: Po prvih ocenah podrtih dreves za skoraj pol milijona kubičnih metrov lesa Delodajalske organizacije začasno izstopajo iz Ekonomsko-socialnega sveta Ukrajina v spopadih izgubila več 10 tisoč vojakov, trdi ruski predsednik Putin
Ob neurjih, ki so včeraj pustošila po državi in zahtevala tudi smrtno žrtev, so imele pristojne službe znova veliko dela zaradi neupoštevanja opozoril. Med drugim prav zdaj poteka reševanje 120-tih planincev, ki so morali prenočiti v dolini Krme.Kot znova opozarjajo gorski reševalci, je treba spremljati vremensko napoved. Huda ura je udarila tudi pri naših južnih sosedih: - Na Hrvaškem včerajšnja ujma zahtevala 4 življenja - Odstranitev bombe v Novi Gorici z množično evakuacijo to nedeljo - Prva zmaga na svetovnem prvenstvu v nogometu gostiteljicam, Novozelandkam
Nadaljuje se odpravljanje posledic neurja, ki je včeraj popoldne in zvečer prizadelo predvsem sever ter jugovzhod države. Veliko dela je z odpravljanjem okvar na električnem omrežju. Samo na območju Elektra Ljubljana je bilo brez oskrbe skoraj 35 tisoč odjemalcev. Še pred eno uro jih je bilo brez elektrike več kot 3 tisoč 200. Druge teme: - Podpisan stavkovni sporazum glede neplačnih zahtev visokošolskega sindikata. - Rusija drugo noč zapored obstreljevala Odeso, Ukrajina trdi, da je uspešno napadla Krim. - Prebeg ameriškega vojaka v Severno Korejo ob vnovičnem naraščanju napetosti med državama.
V Novi Gorici upajo, da bodo lahko 250-kilogramsko letalsko bombo dezaktivirali na nedeljo, a časovnica je odvisna tudi od italijanske strani. V času odstranjevanja bodo evakuirali prebivalce iz 400-metrskega pasu okrog najdbe. Neposredne nevarnosti zdaj ni. Druge teme: - Napoved predloga veta na včeraj potrjeni zakon o dolgotrajni oskrbi. - V Združenih narodih opozarjajo: odstop Rusije od sporazuma o izvozu žita bo prizadel najranljivejše. - Sanacija izruvanih dreves v mariborskem mestnem parku po neurjih predvidoma končana do petka.
Poslanke in poslanci osrednjo pozornost na današnji izredni seji namenjajo zakonu o dolgotrajni oskrbi. Če bo potrjen, se bo začel uporabljati prvega januarja. Najbolj vroča tema je financiranje dolgotrajne oskrbe. Ta po vladnem predlogu prinaša nove obremenitve za zaposlene, delodajalce in upokojence. Koalicija na opozicijske očitke o dodatnem obremenjevanju plač in pokojnin odgovarja, da prav z uvedbo vira financiranja zakon postaja uresničljiv. Ob sprejemanju zakona je slišati tudi opozorila o zagotavljanju kadrov za uresničevanje dolgotrajne oskrbe v praksi, ker se socialnovarstveno področje že zdaj sooča s pomanjkanjem kadrov. Druge teme: - Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v državnem zboru. - Rusija odstopila od sporazuma o varnem izvažanju žita prek Črnega morja. - Zaradi požarov zaprto glavno sicilijansko letališče.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov