Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
6052 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
V državi in tudi na domala vseh ogroženih območjih na Koroškem se je danes začel prvi šolski dan, in to v šolskih prostorih. Ker so to območja plazov, je za otroke pot v šolo veliko daljša, a kot ugotavlja naša terenska ekipa na Prevaljah, je najbolj pomembno, da so v šolo lahko prišli. Na šolah se pripravljajo tudi na psihološke stiske učencev, ki jih pričakujejo šele v prihajajočih tednih. V oddaji tudi: - Malčki iz mengeškega vrtca Gobica bodo do nadaljnjega gostovali na več lokacijah. - Pristojni si prizadevajo za čimprejšnje izplačilo izredne socialne pomoči prizadetim v poplavah. - V Kanalu ob Soči začetek mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi.
Poslanke in poslanci sprejemajo ukrepe, s katerimi se želi vlada čim prej lotiti škode po avgustovskih neurjih. Najprej je pred njimi rebalans proračuna, ki za odpravo namenja 520 milijonov evrov, od tega 300 milijonov evrov prihaja s proračunske postavke upravljanja finančnega premoženja, za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki. Poslanci so že začeli tudi obravnavo interventnega zakona. Ta z ukrepi, ki bodo praviloma veljali do konca leta - zagotavlja čim odločnejšo intervencijo. So se pa sinoči, prav pri obravnavi zakona na odboru, pokazale prve razpoke v politični enotnosti. Koalicija namreč ni prisluhnila opozicijskim dopolnilom in tako zakon danes vseh opozicijskih glasov ne bo dobil. V oddaji tudi: - Avgusta cene življenjskih potrebščin na letni ravni za dobrih 6 odstotkov višje. - Dobrodelnež prevaljskim gasilcem doniral več kot 100 tisoč evrov za nakup opreme. - Učenci šole Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem bodo novo šolsko leto začeli na različnih lokacijah.
Na Koroškem ostajajo kupi mulja, ki ga še posebno starejši sami ne morejo očistiti, zato bodo hvaležni za vse dodatne pare rok, ki so še pripravljeni priskočiti na pomoč. Čeprav zadnje deževje ni bilo tako apokaliptično kot tisto v začetku avgusta, so se intervencije vrstile, gasilci pa ostajajo brez opreme, da bi lahko odhiteli na pomoč. Najhuje je na Prevaljah, kjer jim je voda odnesla opremo, pa v Črni na Koroškem, kjer so prostovoljni gasilci in gorski reševalci ostali brez vsega. Ostale teme: - Interventni zakon za pomoč po poplavah pred pristojnim parlamentarnim odborom, jutri na mizah poslancev. - Afriko pretresa nov državni udar, v Gabonu oblast prevzeli visoki vojaški častniki. - Floridi se približuje najhujši orkan v sto letih.
Zaradi možnosti poplav in plazov je Agencija za okolje za Koroško tudi danes izdala rdeče opozorilo. Najmočnejše padavine lahko pričakujemo popoldne in zvečer v vzhodnem delu države. Padavine bodo bolj enakomerne kot včeraj, ekstremnih nalivov bo manj, zajele bodo večja območja naenkrat. Zato bo vpliv na vodotoke počasnejši. Kljub temu hidrolog Janez Polajnar opozarja, da drugi val padavin prihaja na namočeno podlago. Danes bodo težišča na ranljivih območjih, zlasti v koroški in savinjski regiji, pa tudi v Slovenskih goricah. Druge teme oddaje: - Na Gorenjskem zalivalo kleti, v Škofji Loki preventivna evakuacija. - V slovenski Istri po silovitem vetru in nalivih veliko škode na objektih. - Na Blejskem strateškem forumu o odhodu mladih iz držav zahodnega Balkana.
Zaradi nevarnosti močnih nalivov je za severno polovico države razglašena najvišja stopnja ogroženosti. Hudo neurje je sicer že zajelo Primorsko, od koder poročajo o orkanskem vetru in izpadih elektrike. osrednje dogajanje SE BO v nadaljevanju dneva preselilo predvsem nad osrednjo Slovenijo. Pričakovati je hitro naraščanje hudournikov in pritokov večjih rek. Da naj bodo pripravljeni na morebiten hiter umik, je prebivalce, še posebno tiste na območjih, prizadetih v poplavah, pozval poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Vreme v teh dneh ne prizanaša niti naši soseščini. - Nalivi v delih Italije ohromili promet, na prihod ujme se pripravlja tudi Avstrija. - Solidarnost v ospredju Blejskega strateškega foruma. - Slovenski košarkarji proti Gruziji v lov za prvo mesto po skupinskem delu svetovnega prvenstva.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Dan po strmoglavljenju letala, na katerem je bil tudi vodja ruske najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin, se zdi, da skoraj nihče ne dvomi, da je za dogodkom stal ruski predsednik Vladimir Putin. Tudi če je bila domnevna smrt Prigožina inscenirana, po mnenju obramboslovca Vladimirja Prebiliča je to sporočilo Putina vsem tistim, ki razmišljajo, da bi mu ne bi bili zvesti. Putin se na domnevno smrt Prigožina, ki je pred dvema mesecema izvedel spodleteli vojaški upor, za zdaj ni odzval. Druge teme: - Ob vladnem potrjevanju intervencijskega zakona ima velika pričakovanja tudi kmetijstvo. - Od sobote do torka zaradi prestavitve tirov popolna zapora železniške proge Divača-Koper. - Mednarodna agencija za jedrsko energijo poudarja, da izpust hladilne vode iz Fukušime ni nevaren za nikogar.
Civilna zaščita je preklicala odredbo o omejevanju dostopa na nekatera poplavljena območja na Koroškem in Savinjskem. Vremenoslovci za to popoldne znova svarijo pred nevihtami z močnim vetrom in nalivi. Hidrologinja Mojca Sušnik je povedala, da predvsem v severni in osrednji sloveniji ob nevihtah hitro narastejo manjši potoki in hudourniki. Po njenih besedah so možna poplavljanja padavinske in zaledne vode. Vode bi sicer lahko prestopile bregove predvsem tam, kjer so po poplavah spremenjeni vodotoki. Druge teme: - Tudi v Šentilju v strahu pred novimi nevihtami, v poletnih neurjih se je sprožilo 500 plazov - Na vrhu Brics v ospredju širitev skupine. Putin afriškim državam obljubil pomoč v žitu - Na svetovnem prvenstvu v atletiki Horvat v polfinalu na 800 metrov, Šutej drevi v finalu skoka s palico
Več delov Evrope je zajel nov vročinski val, tudi našo državo že nekaj dni pestijo visoke temperature. Smo sredi četrtega vročinskega vala, za danes in jutri za jugozahod države velja oranžno opozorilo. Strokovnjaki opozarjajo predvsem na zaščito otrok, starejših in kroničnih bolnikov. Temperature se bodo povzepele do 37 stopinj, lokalno, tudi v mestih, pa bi lahko presegle to številko. Drugi poudarki: - Vlada bo nadaljevala obravnavo predlogov ukrepov za sanacijo poplav, Črno na Koroškem vendarle povezali z okoliškimi zaselki. - Vzrok za obsežno onesnaženje Ljubljanskega barja najverjetneje komunalno blato. - Ruska vojska nad Moskvo sestrelila več brezpilotnih letalnikov, poročajo o gmotni škodi. - V četrtek začetek izpusta prečiščene radioaktivne vode iz Fukušime v ocean.
Obnova po katastrofalnih poplavah mora biti premišljena, strateška, predvsem pa izvedena v skladu s priporočili stroke, meni minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Pomembno vlogo pri tem bo odigral tudi svet za vode, ki se je prvič srečal danes. Druge teme: - O nadaljnjih ukrepih po ujmah danes tudi premier in človekoljubne organizacije. - Moskva kritična do dobav lovcev F-16 Ukrajini. - V slovenski Istri s turistično sezono po večini zadovoljni.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Predsednik vlade Robert Golob je s predsednico in predsedniki parlamentarnih strank govoril tako o kratkoročnih ukrepih za sanacijo posledic ujm, ki se bodo znašli v intervencijskem zakonu, kot o dolgoročnejših prijemih, ki bodo zapisani v posebnem zakonu o obnovi. Predstavnika opozicije sta po sestanku dejala, da gresta tako nabor ukrepov kot tudi omenjeni pristop k pripravi ločenih zakonov v pravo smer, ob tem pa sta tudi obljubila kooperativnost in podporo pri vseh korakih, povezanih s sanacijo škode, ki bi lahko po različnih ocenah znašala od tri do pet milijard evrov. Zato bo država morala posvetiti veliko truda iskanju finančnih virov za obnovo. Druge teme oddaje: - Zavod za zaposlovanje poziva k pravočasni oddaji vlog za nadomestilo zaradi višje sile in čakanja na delo - Trgovine bodo lahko odprte le še to nedeljo - Po hudem požaru na Havajih odstopil vodja agencije za posredovanje v izrednih razmerah
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Predstavniki vlade so se danes drugič sestali s predstavniki občinskih združenj in prečesali dosedanji potek intervencijskih in sanacijskih del na prizadetih območjih. Najnujnejše delo je opravljeno, znižuje se tudi število prostovoljcev na terenu, občine pa bodo po zagotovilih države dobile povrnjenih sto odstotkov intervencijskih stroškov. Ena od težav, ki je zdaj pred vsemi, pa je pripravljanje poročil in formularjev, s katerimi bo Slovenija skušala priti do evropskih sredstev. Druge teme: - Regulirane cene pogonskih goriv ostajajo nespremenjene; kurilno olje bo nekoliko dražje. - Ukrajinsko pristanišče Odesa zapustila prva tovorna ladja od ruskega odstopa o izvozu žita prek Črnega morja. - V Sudanu po štirih mesecih spopadov humanitarna katastrofa - onemogočen tudi dostop do zdravstvene oskrbe.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov