Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj bi najraje naredili, ko smo v zadregi, ko se je zgodilo nekaj takega, zaradi česar nas je zelo sram, se nam ljudje okoli nas smejijo? Najraje bi se pogreznili v zemljo! O tem frazemu v oddaji Dobro jutro, otroci govorijo mladi iz OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja iz Črnuč, slovenistka dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Špela Šebenik.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Kaj bi najraje naredili, ko smo v zadregi, ko se je zgodilo nekaj takega, zaradi česar nas je zelo sram, se nam ljudje okoli nas smejijo? Najraje bi se pogreznili v zemljo! O tem frazemu v oddaji Dobro jutro, otroci govorijo mladi iz OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja iz Črnuč, slovenistka dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Špela Šebenik.
Človeštvo pestijo določene tegobe že od nekdaj. Vojne, nasilje in skrhani odnosi. Prisluhnite kako presenetljivo natančno so četrtošolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani opisali srednjeveško vzdušje. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
So živali zmožne empatije? Ali se zavedajo same sebe? Vedno več raziskav pritrjuje tem domnevam. Britanski raziskovalci so ugotovili, da psi prepoznajo kdaj je človek obupan. V raziskavi opravljeni leta 2012 so ugotovili, da psi hitreje pristopijo k človeku, ki joka, kot pa k človeku, ki se pogovarja oziroma govori ter da se na jok odzovejo s pokornim, ponižnim vedenjem, s katerim nas želijo potolažiti. Če bomo lepo skrbeli za svoje živali, bodo tudi one lepo skrbele za nas, pa so prepričani četrtošolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani. Lea Ogrin jih je vprašala kaj čutijo in o čem premišljuejo živali.
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg. V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem. Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan. Prisluhnite kaj so Liani Buršič o tem dremavem sladkosnedu povedali učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
Večina odraslih vidi čas otroštva, kot čas brezskrbnosti, nedolžnosti in radosti. Bolj malokrat pa vprašamo otroke same, kako je živeti pri njihovih letih. Lei Ogrin so otroci stari od 6 do 8 let pripovedovali o tem, kako vidijo svoje življenje in svet okoli sebe. Najprej bodo spregovorile 8 letnice.
Pametne hiše so naša prihodnost. Ključavnica na prstni odtis, nastavljiva svetloba po celotnem stanovanju, varčnost in prihranek energije. Komaj čakamo! Ampak predstavljajte si hišo, ki bo tako pametna, da bi vaš otrok lahko samostojno deloval že pri enem letu, od zajtrka naprej, kot si to želi 8 letna Alja, ki je skupaj s prijatelji preživljala prosti čas v Pionirskem domu v Ljubljani. Le kaj bi taka prihodnost prinesla v človeški evoluciji? O pametnih hišah jih je spraševala Lea Ogrin.
Če živite v hiši, se boste najbrž strinjali, da se na podstrešju velikokrat znajdejo stvari, ki jih ne potrebujemo več. Tja odlagamo odslužene stvari, ki nam bodo morda še kdaj prišle prav, obleke in pohištvo, ki smo ga prerasli, knjige, za katere na knjižnih policah ne najdemo več prostora … In seveda pride tudi čas, ko je treba podstrešje pospraviti. Kaj pa, če to rečemo v prenesenem pomenu in mislimo na najvišji prostor ne v hiši, temveč v našem telesu? O tem smo vprašali učence iz OŠ 8 talcev Logatec, za razlago pa dr. Blaža Koritnika z Nevrološke klinike ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra.
Brez glasbe si skorajda vsi težko predstavljamo življenje. Že naš radijski program jo je poln – in preden bomo slišali naslednjo skladbo, prisluhnimo, kako o glasbi – slovenski in tuji razmišljajo osnovnošolci z Osnovne šole Antona Ukmarja iz Kopra. Jih ta sprosti, razveseli, lahko ob njej delajo domačo nalogo, imajo radi počasnejše ali živahnejše ritme – vse to so povedali Tadeji Bizilj.
Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič
Letošnje predsedniške volitve v Združenih državah Amerike so postale globalni spektakel in kot tak se je dotaknil tudi najmlajših. Lea Ogrin se je minuli teden pogovarjala s 6-9 letniki iz Pionirskega doma, ki so jih povedali kaj menijo o ameriških predsedniških kandidatih. Prisluhnite.
Če sta dva človeka skregana, se imata za sovražnika in se ne želita pogovoriti, lahko rečemo tudi, da stojita na okopih. Je pa ta izraz, ki ga večkrat slišimo v medijih v povezavi s političnim dogajanjem doma ali po svetu, bolj znan starejšim ljudem, medtem ko ga mladi ne poznajo. Skupaj z učenci OŠ Ig in dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU smo vam ga razložili v oddajici Dobro jutro, otroci.
Posuti se s pepelom je frazem, ki izvira iz stare prakse, o kateri piše že Sveto pismo. Kaj pomeni ta izraz, so ugibali učenci OŠ Ig, njegov pomen in izvor pa je razložila Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Vse nas je kdaj strah, a dandanes se zdi da se strah širi še hitreje; mnogiso prepričani, da nevarnost preti za vsakim vogalom, za vsako mejo - sosedovo ali državno, tudi za vsakim spletnim kotičkom. Ampak stahu ensotavno ne smemo pustiti do živega; moramo biti neustrašni in prijazni, so prepričani otroci iz Pionirskega doma. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Jesen je zelo lep letni čas, poln različnih odtenkov rjavih, oranžnih, rdečih in rumenih barv, ki vabijo na jesenski sprehod. Nanj se radi odpravijo tudi šestošolci z Osnovne šole Stari trg pri Ložu. Kaj počnejo in zakaj imajo radi jesen, so povedali Tadeji Bizilj.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.
Posuti se s pepelom je frazem, ki izvira iz stare prakse, o kateri piše že Sveto pismo. Kaj pomeni ta izraz, so ugibali učenci OŠ Ig, njegov pomen in izvor pa je razložila Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Prva stvar ki jo naredimo v življenju je, da zajokamo. Čeprav tekom odraščanja jokamo bistveno manj, telo vseeno ustvari med 150 in 300 mililitrov solz na dan. Vse solze pa niso enake. Poznamo tri tipe solz. Bazalne, ki jih imamo v očeh ves čas. Refleksne solze nastanejo takrat, ko oči potrebujejo zaščito pred draženjem, bodisi zaradi svetlobe bodisi snovi v zraku, tretji tip pa predstavljajo solze psihogenega izvora, torej čustvene solze. Te vsebujejo več beljakovin od drugih vrst solza. Zakaj točno pa jokamo, znanstvenikom še ni uspelo pojasniti. Iz česa so solze in zakaj jih izločamo, je Lea Ogrin vprašala tretješolce iz OŠ Kolezija Ljubljana.
V srednjem veku so se celo danes zelo spoštovani znanstveniki, kot je Isaac Newton, trudili ustvariti kamen modrosti, ki bi po njihovih predvidevanjih deloval tudi kot eliksir večnega življenja. Z današnjim poznavanjem kemije, se zdijo njihovi nenavadni poizkusi malce smešni, a eliksirja ki bi nam zagotovil nesmrtnost, nismo nikoli nehali iskati. Morda pa se že kmalu izkaže, da je kamen modrosti pravzaprav čisto droben nanorobot, ki bo omogočil zdravljenje in regeneracijo celic ter nas popeljal vsaj do 150ga rojstnega dne. Tudi otroci bi si marsikaj skuhali, če bi skuhano imelo čarobne moči. Današnjo rubriko Dobro jutro otroci, je pripravila Lea Ogrin, s tretješolci iz OŠ Kolezija Ljubljana.
Netopírji so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo (poseben sistem, ki deluje kot sonar; oddajajo nam neslišne ultrazvočne klice – v območju višjem od 20000 Hz – katerih odboje od ovir zopet prestrežejo in si zelo natančno ustvarijo sliko preiskovane okolice ali položaja svojega plena). Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, podstrešjih ipd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali. Ko mirujejo, se z ostrimi krempeljci na nogah lahko oprimejo tudi najmanjše gube na na videz gladki površini. Netopirji pa se pri visenju prav nič ne utrudijo, saj jim posebna tetiva ob mišicah v goleni omogoča, da teža telesa sama potegne krempelj v špranjo. Zimo netopirji preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija). Najbolj jim ustrezajo jame ali kakšni hladnejši predeli zgradb, kjer je konstantno nizka temperatura ter visoka vlažnost. Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško (10°C) in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto ( z 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut). Iz globokega spanja se prek zime prebujajo v obdobjih dveh do treh tednov, kar je odvisno od njihove “notranje ure”, od temperature v prezimovališču ali od faze hibernacije (začetek – konec). Prezimovanje lahko nadaljujejo v istem prostoru ali odletijo v drug primernejši prostor ali celo v drugo jamo. Kadar se netopir prebudi iz globokega zimskega spanja za to porabi toliko energije (za prebujanje porabi 30-60 minut), kolikor bi jo porabil med globokim spanjem v približno dveh tednih. Zato je zelo pomembno, da če pozimi srečamo netopirja, da ga ne vznemirjamo – vanj ne svetimo, ne dihamo, se ga ne dotikamo ali fotografiramo z bliskavico. Zaradi preštevilnih vznemirjanj bi se netopir lahko prevečkrat prebudil in bi do spomladi porabil svoje energetske zaloge za preživetje. Če so res krvosesi in zakaj svoje otroke puščajo v “vrtcih” pa preverite v tokratni oddaji, kjer so svoje znanje o netopirjih z nami delili tudi Teja, Miha in Inja iz 2.a ter Kaja, Vid in Nejc iz 2.b razreda Osnovne šole Domžale. Pridružila se jim je tudi biologinja ter vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin. Oddajo je pripravila Liana Buršič
Z razrešitvijo težke situacije ali pa s tem, da svoje strahove in skrivnosti delimo s kom drugim, lažje zadihamo, ne občutimo več strahu in tesnobe. Rečemo tudi, da se nam je kamen odvalil od srca. Kako ta izraz razumejo učenci OŠ Ig in kako ga razloži dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU.
Čudežni napoj za super učitelje, ki bi odgovarjali prav vsem učencem, ne obstaja. Marsikdo zato nima prav lepih spominov na osnovno in srednjo šolo in to po ravno zaradi učiteljev. A prav vsak je zagotovo imel vsaj enega učitelja, ki se mu je vtisnil v prijeten spomin, morda zaradi strokovnega znanja in spretnosti, značajskih lastnosti ali pa njegovega odnosa do življenja. O tem, kakšen je za njih dober učitelj, so s Tadejo Bizilj razmišljali učenci in učenke z Osnovne šole Antona Ukmarja iz Kopra.
Neveljaven email naslov