Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj bi najraje naredili, ko smo v zadregi, ko se je zgodilo nekaj takega, zaradi česar nas je zelo sram, se nam ljudje okoli nas smejijo? Najraje bi se pogreznili v zemljo! O tem frazemu v oddaji Dobro jutro, otroci govorijo mladi iz OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja iz Črnuč, slovenistka dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Špela Šebenik.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Kaj bi najraje naredili, ko smo v zadregi, ko se je zgodilo nekaj takega, zaradi česar nas je zelo sram, se nam ljudje okoli nas smejijo? Najraje bi se pogreznili v zemljo! O tem frazemu v oddaji Dobro jutro, otroci govorijo mladi iz OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja iz Črnuč, slovenistka dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Špela Šebenik.
Čeprav v šoli največ šteje znanje, se kdaj zgodi tudi, da k boljši končni oceni pripomore kanček sreče. O tem, kdaj rečemo, da imamo krompir in kaj mislimo s tem, so se razgovorili otroci iz OŠ Zadobrova in OŠ Šmartno pri Litiji, strokovnjakinja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Mateja Jemec Tomazin in Špela Šebenik. Izvedeli smo, da imajo mladi krompir v šoli, na tekmovanju ali žrebu, in da se je izraz uveljali med oz. po 1. svetovni vojni. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
V obdobju med 60.000 in 30.000imi leti se je pri naših prednikih zgodila kulturna revolucija tistega časa. Ljudje so začeli ustvarjati umetnost, ki jo še danes poznamo v obliki jamskih slikariji, nakita in okrasji ter različnih obredov. Najbrž so takrat začeli ustvarjati tudi glasbo. Evolucijski znanstveniki so prepričani, da je glasba pomagala prazgodovinskim ljudem preživeti, saj z glasbo lažje koordiniramo in komuniciramo naša čustva, glasba pa tudi motivira ljudi za druženje v skupini. Kakšna je dobra glasba, je Lea Ogrin vprašala četrtošolce iz OŠ Božidarja Jakca.
Se še spomnite, ko so se oglasi transparentno imenovali ekonomsko propagandna sporočila? Danes besede propaganda ne slišimo več tako pogosto. Tudi sicer je na precej slabem glasu, prisluhnite kako jo razumejo četrtošolci iz OŠ Božidarja Jakca. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Ko najstnikom omenimo, da morajo doma kaj postoriti in pomagati, ponavadi niso najbolj navdušeni nad tem. Številni iznajdljivi izgovori vedno pridejo prav, ko je treba priskočiti na pomoč pri različnih hišnih opravilih. A vseeno je občutek, ko nekomu pomagamo in naredimo nekaj dobrega, res lep, so Tadeji Bizilj povedali osmošolci z ljubljanske osnovne šole Prule.
Ena bolj priljubljenih počitniških aktivnosti otrok je raziskovanje morskega, jezerskega ali bazenskega dna. Po navadi se ga lotijo s plavalno masko in cevjo za dihanje. Zakaj je zadnja potrebna in zakaj ljudje ne moremo dihati pod vodno gladino, boste izvedeli v naslednjih minutah. Na vprašanje odgovarjajo drugošolci iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana in doktorica Gordana Glavan z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Tokratno rubriko Dobro jutro, otroci je pripravila Andreja Gradišar.
Sodobna družba je družba spektakla, je zapisal Guy Debord (izg.: gi debor), v svoji danes že kultni knjigi Družba spektakla. Postmoderna družba je družba podob, metafor, eksplozije komunikacij, globalne medpovezanosti, multinacionalnega kapitala, pravi Debord, in pojasni, da je spektakel pravzaprav kapital, ki se akumulira do takšne mere, da postane podoba. Ker smo dandanes naravnani, da verjamemo le tistemu kar vidimo, so spektakli še kako uspešni. Problem družbe podob pa je, da čeprav smo navdušeni nad spektakli, pozabljamo, da je njihova edina motivacija zaslužek. Spektakel je torej najmočnejše orodje za depolitizacijo in pasivizacijo družbe. Ob njem namreč pozabimo na skrbi, važna je zabava. To dobro razumejo tudi četrtošolci iz Osnovne šole Božidarja Jakca. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Z raziskovanjem frazemov se bomo spet odpravili v živalski svet in ugotavljali, kdaj za koga rečemo, da je črna ovca. To je tisti, ki je drugačen, ki izstopa v slabi luči. Kaj o tem izrazu in ovcah vedo učenci OŠ Dob? Zakaj so nekatere ovce črne? Danes v pasmah domačih ovac prevladujejo bele ovce – in to zaradi človeka. Belo volno je namreč lažje pobarvati v katerokoli drugo barvo, biologinja Irena Furlan iz ljubljanskega Živalskega vrta pa opozarja, da so temnejše ovce ponoči bolj varne pred plenilci.
Skok v najstniška leta prinese mladostnikom v življenje kup sprememb – lepih in tistih malo manj lepih. Od prvih zaljubljenih pogledov do norenja hormonov, včasih celo pretirane skrbi za zunanji videz pa prepirov s starši zaradi slabih ocen in nenehnega tipkanja po mobilnih napravah. O vsem tem je tekel pogovor v tokratni oddaji z voditeljico Tadejo Bizilj in mladimi gosti z OŠ Miška Kranjca in OŠ Šoštanj.
Skok v najstniška leta prinese mladostnikom v življenje kup sprememb – lepih in tistih malo manj lepih. Od prvih zaljubljenih pogledov do norenja hormonov, včasih celo pretirane skrbi za zunanji videz pa prepirov s starši zaradi slabih ocen in nenehnega tipkanja po mobilnih napravah. O vsem tem bo tekel pogovor v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo!, zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj povedali šolarji z ljubljanske Osnovne šole Prule o tem, kako nepogrešljiv del odraščanja so tudi pravi prijatelji.
Posameznik ima od 2 do 4 milijone žlez znojnic, ki v običajnih razmerah dnevno izločijo od enega do štiri litre, v ekstremnih razmerah pa kar do 12 litrov znoja oziroma potu. Potenje je v spomladanskim in poletnih mesecih naš redni spremljevalec. Zakaj pride do tega pojava, pa v naslednjih minutah. Rubriko Dobro jutro, otroci je pripravila Andreja Gradišar. Pogovarjala se je z biologinjo doktorico Tatjano Robič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in s tretješolci podružnične šole Krtina.
Kdo se boji črnega moža? Nihče. Kdo pa se boji klopov, je Lea Ogrin vpršala četrtrošolce iz Osnovne šole Kolezija Ljubljana.
Najbrž najbolj značilno za človeško vrsto je, da pripovedujemo zgodbe. Zgodbe o sebi, o drugih, o naravi, o trpljenju in o veselju. Veliki misleci se že od nekdaj ukvarjajo s tem kakšne so dobre zgodbe. Zdi se, da Aristotlovio pravilo treh elementov, ki zagotavljajo dobro zgodbo, velja še danes. Potrebujemo junaka s katerim bomo lahko sočustvovali. Temu junaku se mora zgoditi toliko slabih stvari, da nas bo na vrhuncu zgodbe strah zanj, nato pa mora le ta premagati vse ovire, tako da nam zgodba pusti nek občutek olajšanja in zadovoljstva. Kakšne so dobre in kakšne slabe zgodbe pa znajo dobro oceniti tudi najmlajši, je ugotovila Lea Ogrin.
Najbrž vam je kdaj že kdo po kakšnem neuspelem poskusu rekel: »Pa saj sem ti rekel!« To seveda ni edina situacija, ko nekdo drugemu vsiljuje svoje znanje in razmišljanje. O tem, kdo komu soli pamet in kaj to pomeni, so se razgovorili otroci OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja iz Ljubljane, več o možganih (in tudi izrazu) pa zdravnik iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana dr. Blaž Koritnik.
V obilju zdrave prehrane nas včasih lahko zbega tudi obilje izrazov zanjo. Bio, eko, organsko se sliši zdravo. Ampak ali kot takšno, malo ali neškropljeno sadje in zelenjavo, prepoznavajo tudi otroci? Radi kupijo, jedo in okušajo takšne plodove narave ali jih tudi premamijo na prvi pogled večje, bolj barvite in sijoče oblike ne tako zdrave škropljene hrane? Liana Buršič se je tokrat družila s četrtošolci OŠ Maksa Pečarja, Črnuče.
Ljudje se med seboj razlikujemo po marsičem, naša telesa pa edinstvena delajo tudi razne kožne lise in izrastki. Enemu od slednjih – bradavicam, ki so jih v preteklosti povezovali tudi s čarovništvom, se bomo posvetili v naslednjih minutah. V rubriki Dobro jutro, otroci boste izvedeli, zakaj bradavice nastanejo. Andreji Gradišar so pri iskanju odgovorov pomagali prof. dr. Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in tretješolci Podružnične šole Krtina.
Vsi se večino časa pogovarjamo sami s seboj in tudi s kom drugim, brez da bi odpirali usta. Govorimo z našim notranjim glasom. Ta je zmožen mnogih barv, je izjemen imitator; ko si v glavi predstavljamo nekega človeka, zelo natančno slišimo njegov glas. Notranji glas nam šepeta takrat, ko smo v nevarnosti in nam svetuje, ko se moramo odločiti kaj narediti. Stari Grki so verjeli, da so to glasovi bogov, ki jim z Olimpa pomagajo in šepetajo o tem, kako živeti. Notranje glasove dobro slišijo tudi otroci. Lea Ogrin se je o tihem glasu na glas pogovarjala s četrtošolci iz OŠ Kolezija v Ljubljani.
Če vse obveznosti še niso za vami, če se morate v šoli lotiti še popravljanja ocen, v službi pa držati bližajoče se roka, potem vam najbrž že teče voda v grlo. O tem frazemu so se pogovarjali tudi učenci OŠ Trebnje, slovenistka dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in Špela Šebenik. Kdaj torej mladim teče voda v grlo, kakšni občutki jih takrat prevevajo in kako se jim lahko izognejo?
Selfie, jazček, sebko, sebči, svojček, sebek.. Fotografiranje samega sebe je fenomen sodobnega časa. Psihologi se sprašujejo ali gre za radovednost ali samovšečnost. Vsakdo pa lahko hitro opazi, da selfije delajo predvsem najstniki in mlade ženske, ter seveda slavni. Kako pa o selfijih in fotografiranju razmišljajo četrtošolci, ki so ravno pod pragom najstništva, je zanimalo Leo Ogrin.
Glasba ima moč, da vpliva na naše razpoloženje. Lahko nas sprosti, lahko spravi na noge. Če smo dobre volje, radi prisluhnemo hitrejšim ritmom, če imamo slab dan pa nas kakšna žalostna pesem lahko tudi pomiri. Ko govorimo o slovenski glasbi, številni najstniki pripomnejo, da je ne poslušajo – zato je Tadejo Bizilj zanimalo, kako o njej razmišljajo Ervin, Timotej, Veron, Petja, Brina, Sara in Neža z ljubljanske Osnovne šole Prule.
Sonce, brez katerega na Zemlji ne bi bilo življenja, je staro približno 4,5 milijarde let, svetilo pa naj bi še nadaljnjih 5 milijard let. Edina zvezda našega osončja je v primerjavi z nekaterimi drugimi zvezdam v vesolju majhna, zato spada v skupino rumenih pritlikavk. Kot rumeno jo vidimo zaradi plinov v Zemljini atmosferi, v resnici pa je bele barve. Še eno od njenih lastnosti, zaradi katere imamo težave predvsem ob sončnih dnevih, pa bomo raziskali v naslednjih minutah. Doktorica Gordana Glavan z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Bičevje, s katerimi se je pogovarjala Andreja Gradišar, nam bodo povedali, zakaj ne moremo gledati neposredno v sonce.
Neveljaven email naslov