Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.

Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).

Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.

Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.

Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.

Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.

Razmnoževanje

Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.

Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.

In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.