Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.
S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.
Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.
Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.
Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturah. Arahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.
Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.
S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.
Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.
Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.
Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturah. Arahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.
Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Življenje nam kdaj postreže tudi z neprijetnimi presenečenji. Lahko rečemo tudi, da takrat doživimo hladen tuš. Kako o tem razmišljajo učenci iz Ajdovščine?
Sprehodili smo se po vsebinah, s katerimi so nam ta teden jutra popestrili najmlajši. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se z otroki iz Ajdovščine, Vipave, Mirne Peči, Kranja in Ljubljane pogovarjali o zanimivih temah: reformi, poklicu vrtnarja, zimskih olimpijskih igrah, Irski in o tem, kaj naredimo če zbolimo.
Zimski letni čas je obdobje, ko je okoli nas največ bolezni in prehladov. Da se ne prehladimo, se moramo toplo obleči. Če pa slučajno zbolimo so tu za nas starši, ki bodo poskrbeli, da bomo kmalu ozdraveli. Tako pravijo tretješolci iz Osnovne šole Trnovo, ki so Gašperju Stražišarju zaupali kako lahko odženemo prehlad in kaj je naloga staršev, da otroci ostanejo zdravi. Čaj, med in topla oblačila pa so prvi korak do boljšega počutja.
Skupaj z Angleži so odšli iz EU tudi oni. Ker smo se o Škotih že pogovarjali, potem veste kdo in čigava dežela je na vrsti danes. Liana Buršič se je pogovarjala z gorenjskimi tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža.
Zima letos kar noče in noče pokazati svojih zob, kar seveda povzroča preglavice športnikom, ki se ukvarjajo z zimskimi športi. Ob tam pa tudi organizatorjem tekmovanj. In zagotovo bi prav ti imeli obilo težav, če bi morali letos organizirati zimske olimpijske igre. So se pa na današnji dan leta 1924 končale olimpijske igre, ki so bile prve zimske v zgodovini. Aleš Ogrin se je zato z mladimi z OŠ Draga Bajca Vipava pogovarjal o tem, kaj so zimske olimpijske igre.
V naslednjih minutah bomo z učenci iz Osnovne šole Toneta Pavčka spoznavali poklic vrtnarja. Ste že kdaj videli ali spoznali koga, ki opravlja ta poklic? Veste, kakšne so njegove naloge in njegovi pripomočki pri delu? O vsem se je z najmlajšimi iz Mirne Peči pogovarjala Tadeja Bizilj.
O tem, kaj pomeni beseda reforma, ki jo v medijih in politiki velikokrat slišimo, smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Danila Lokarja Ajdovščina.
Če ste bili do sedaj navajeni, da so najmlajši popestrili vaša jutra le med delovnim tednom, bodo od današnjega naprej, razveseljevali tudi začetke vaših sobot. Sicer na nekoliko drugačen način, saj bomo v rubriki Tedenski aktualni DJO povzeli najboljše razmisleke, ki so jih glede različnih tem, predstavili otroci. Ta teden so med ponedeljkom in petkom bili z nami otroci iz Ajdovščine, Mirne Peči, Vipave, Kranja in s Pragerskega. Slišali boste prvo oddajo iz nove sobotne jutranje rubrike, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Kaj bi osnovnošolci storili, če bi se lepega dne zbudili v puščavi in to kar v svoji postelji? Kot pravi izumitelji in avanturisti bi ustvarili svoj lasten signal in poiskali kamele, na katerih bi prijahali do civilizacije. Iz palic bi ustvarili velik S.O.S, ki bi letalom pomagal, da jih bi rešili. Še več idej izvemo v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci.
Združeno kraljestvo po 31. januarju 2020 ne bo več članica EU. S tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža smo obnovili vedenje in znanje o tem kaj Evropska unija sploh je in kako jo bo Brexit zaznamoval. Z Nadjo, Vidom, Marijo, Jašo in Injo se je pogovarjala Liana Buršič.
Današnje jutranje razmišljanje najmlajših bo nekoliko ljubezensko obarvano. Na današnji dan leta 1595 naj bi namreč prvič javno uprizorili Shakespearovo igro Romeo in Julija. Igro, ki zaljubljene duše navdihuje še danes. Aleš Ogrin se je zato z otroki z OŠ Draga Bajca Vipava pogovarjal o tem, kako bi sami ustvarili ljubezensko igro in kako igralci zaigrajo ljubezenski prizor.
Danes bomo v rubriki Dobro jutro, otroci slišali razmišljanja šolarjev iz Mirne Peči. Skupaj s Tadejo Bizilj so odkrivali, kakšno je delo detektiva. Kaj vse mora znati in vedeti detektiv, kakšne sledi išče, na kaj mora biti pozoren in česa ne sme spregledati …O vsem tem v naslednjih minutah z najmlajšimi iz Osnovne šole Toneta Pavčka.
Tretješolci iz Ajdovščine so se potopili v besedno igro in zunanje temperature vzeli kot izhodišče za razlogo frazema, ki ga odrasli zelo dobro poznamo – ostati hladen. Kako o njem razmišljajo najmlajši?
Zimske počitnice bodo kmalu potrkale na vrata. In ravno takrat se največ družin odpravi na smučišča. Kaj je obvezna smučarska oprema, kako morajo starši poskrbeti za svoje otroke in kako se na smučišču obnašamo, so Gašperju Stražišarju zaupali tretješolci iz Osnovne šole Trnovo.
Velika Britanija oz. Združeno kraljestvo - kaj otroci iz Celja in Ljubljane vedo o tej državi?
Z učenci Osnovne šole Bogojina smo govorili o geotermalni vodi. Ker živijo na območju Slovenije, kjer imajo kar nekaj termalnih izvirov in toplic, vedo o tem veliko.
Ob torkovih jutrih spoznavamo svet poklicev skozi otroške oči. Tokrat bomo zavili na delovni prostor šivilje, ki kroji in šiva obleke, perilo in druge tekstilne izdelke iz tkanin, pletenin ali vlaknovin. Šivilja mora znati jemati mere, narisati kroj, krojiti in šivati na različnih šivalnih strojih. Imeti mora estetski čut, dobro mora znati razlikovati barve, nianse, črte in oblike. O poklicu šivilje veliko vedo tudi tretješolci iz Osnovne šole Toneta Pavčka iz Mirne Peči. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?
Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?
Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?
Neveljaven email naslov