Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapleteni arhitekt

10.11.2016

Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.

Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.

Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.

 

Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturahArahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.

Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Zapleteni arhitekt

10.11.2016

Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.

Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.

Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.

 

Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturahArahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.

Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.


25.03.2019

Materinski dan

Mama je tista oseba, ki je vedno z nami, nas bodri, podpira, pomaga vstati, ko pademo, nam prisluhne, ko nam je težko … Danes je 25. marec, dan, ki je posvečen mamam, poseben dan, ko jim lahko izkažemo pozornost z objemom in jim povemo, da jih imamo radi. Lahko jim podarimo tudi kakšno malenkost, kaj izdelamo, podarimo rožico ali zrecitiramo pesmico in jim tako pričaramo nasmeh na obraz. Drugošolci David, Vid, Marko, Amadeja, Lara, Naida in Ema iz ljubljanske OŠ Franca Rozmana Staneta imajo kar nekaj dobrih nasvetov, kako lahko danes presenetite in razveselite svoje mamice. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


22.03.2019

Prišla je pomlad

Pa je končno prišla v naše kraje tudi koledarska pomlad – s toplimi sončnimi žarki, glasnim ptičjim petjem, drobcenimi marjeticami, zvončki in trobenticami … Otroci so jo nestrpno pričakovali in so jo zelo veseli, saj se s pomladjo prebuja vsa narava. Ema, Naida, Lara, Amadeja, Marko, Vid in David iz 2.a razreda OŠ Franca Rozmana Staneta so se o pomladi pogovarjali s Tadejo Bizilj.


21.03.2019

O ličenju

Narava se že tako lepo zaljša, da nam je resnično lahko v navdih. Četudi naravna lepota naših obrazov povsem zadostuje, jo dekleta in ženske rade tudi poudarijo z ličenjem. Da bi bile privlačnejše? Da bi skrile kakšno nepopolnost? Hm, zakaj se pravzaprav ličimo? Liana Buršič se je o tem pogovarjala z učenci 2. B razreda ljubljanske OŠ Ledina – z Emo, Leni, Gabrijelom, Kajo, Ivanom, Stianom in Juretom.


20.03.2019

Postaviti se drug za drugega

Vragolije kdaj pa kdaj ne gredo povsem po načrtu in takrat je potrebno hitro skovati načrt, kako uiti oštevanju staršev, ali pa se je skupaj treba zoperstaviti vrstnikom oziroma kdaj tudi starejšim. Več glav več ve, zato je pomoč sestre ali brata še kako dobrodošla, marsikdaj kar odločilnega pomena. Kako se sestre in bratje postavijo drug za drugega, so povedali otroci z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica.


19.03.2019

Turisti

Čeprav se zdi, da je vreme prekrižalo načrte popotnim, pa smo vendarle le še nekaj odprtih popkov stran od začetka turistične sezone. V skladu z definicijo Svetovne turistične organizacije je turist vsaka oseba, ki potuje vsaj okoli 80 km od kraja stalnega prebivališča. Kaj pa pravijo mladi, kdo je turist? Ljuba Sušanj se je pogovarjala z otroki z OŠ Koper.


18.03.2019

Če bi otroci pričarali pomlad ...

Vsake oči imajo svojega malarja, zato zdajle prisluhnimo, kakšno pomlad bi pričarali tretješolci iz Šmartna pri Litiji.


15.03.2019

Življenje nekoč

Včasih je bilo vse drugače – to velikokrat slišimo od starejših, naših babic, dedkov. Povedo nam, da ni bilo računalnikov in drugih elektronskih naprav, da so se otroci več družili zunaj, tudi šolske torbe niso bile tako težke, prosti čas pa so raje kot za številne dejavnosti izkoristili za igro. David, Vid, Marko, Amadeja, Lara, Naida in Ema iz ljubljanske Osnovne šole Franca Rozmana Staneta so Tadeji Bizilj povedali, kako sami razmišljajo o življenju v preteklost – kakšno je bilo in kaj vse so takrat počeli … Prisluhnimo jim.


14.03.2019

Najljubši instrumenti

Glasba lahko olajša srčno napetost in odžene temačno razpoloženje, kako velika je v svojem izrazu pa je že davno tako slikovito povedal prav tako veliki Shakespeare – da je nič manj kot hrana ljubezni. Ko je Liana Buršič otroke iz skupine Krtki ljubljanskega vrtca Ledina spraševala po njihovih najljubših instrumentih, so za odgovore uporabili najimenitnejšega in najmočnejšega med njimi – svoj glas.


13.03.2019

Obrnjena vloga staršev in otrok

Otroštvo večinoma s seboj nosi brezskrbnost, nagajivost in igrivost, a so te marsikdaj tudi omejene. Če drugega ne – s strani staršev. In kako bi lahko otroci njihove ukaze ali navodila prinesli naokoli? Morda tako, da bi se s pomočjo čarobne palice vloge staršev in otrok naenkrat obrnile. Kako bi bilo, če bi starši naenkrat postali otroci in otroci starši, so povedali otroci z Osnoven šole Rakek.


12.03.2019

Kaj je gledališče

Svet gledališča je pisan in zanimiv, za otroke še prav posebej mamljiv. Sploh, če so na odru lutke ali otrokom najljubši pravljični liki. Z njimi najmlajši lahko odidejo raziskovat nove svetove, precej drugačne kot so tisti, ki jih lahko vidijo na zaslonih v risankah ali filmih. O tem, kaj je gledališče in kaj se tam počne, se je Ljuba Sušanj pogovarjala z otroki z Osnovne šole Koper.


11.03.2019

Če bi imel nevidni plašč ...

Ste že razmišljali o tem kaj bi storili, kam bi šli, če bi imeli plašč, ki vas naredi nevidnega? O tem razmišljajo tretješolci iz OŠ Hudinja.


08.03.2019

Punce proti fantom

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


07.03.2019

Najljubša igrača

Igrače – raznovrstne - od najpreprostejših do nadvse kompleksnih, od navadne palice, ki si jo otrok izbere in si zamišlja, da je konjiček, do tehnično dovršenih naprav – vse so namenjene igri. In bližini. Tisti, takšni, kjer je zaupanje glavna vrlina in ob kateri odleže, kar mora odležati težkega. Tudi razveseljujejo, seveda, zato so najljubše igrače otrokov nerazdružljiv družabnik in imajo svoje, če ne že častno pa vsaj enakopravno mesto v družini. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki, ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih najljubših igračah …..


07.03.2019

Najljubša igrača

Igrače – raznovrstne - od najpreprostejših do nadvse kompleksnih, od navadne palice, ki si jo otrok izbere in si zamišlja, da je konjiček, do tehnično dovršenih naprav – vse so namenjene igri. In bližini. Tisti, takšni, kjer je zaupanje glavna vrlina in ob kateri odleže, kar mora odležati težkega. Tudi razveseljujejo, seveda, zato so najljubše igrače otrokov nerazdružljiv družabnik in imajo svoje, če ne že častno pa vsaj enakopravno mesto v družini. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki, ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih najljubših igračah …..


05.03.2019

Imate kaj za pusta hrusta?

Tolikokrat slišimo, da ljudje nosimo maske vsak dan, nekateri jih ne snamejo vse življenje in da je pustni čas pravzaprav le trenutek, priložnost, da z masko, likom v katerega se oblečemo, vstopimo le pokažemo svoj pravo nrav. Ali pa vsaj željo. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih pustnih maskah, kakšne si bodo nadeli in zakaj …


06.03.2019

Stvari brez katerih ne bi mogli živeti

Ne glede na to, kaj vse in koliko imamo, bi vedno želeli imeti še več. A vendar se materialne stvari mnogokrat ne izkažejo kot najpomembnejše v življenju. Kar so v tokratnem pogovoru izpostavili tudi osnovnošolci z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica. Z njimi smo se pogovarjali o stvareh, brez katerih ne bi mogli živeti.


04.03.2019

Če bi bil literarni ali filmski junak ...

Nov delovni in šolski teden je pred nami, jutri sledi še pustni torek, zato smo se z učenci iz OŠ Šmartno pri Litiji pogovarjali o njihovih literarnih in filmskih junakih. Večina se navdušuje nad znanimi filmskimi junaki, le malo pa se jih zgleduje po likih iz knjig.


01.03.2019

Ko bom velik ...

Že najmlajši razmišljajo o tem, kaj bodo po poklicu, ko odrastejo. Nekateri bi radi oblekli uniformo gasilca ali policaja, drugi sanjajo, da bodo stali na odru kot igralci ali pevci. Kaj si želijo postati in kako razmišljajo o poklicih, so Tadeji Bizilj povedali Gael, Iza, Veno in Tamer iz Osnovne šole Angela Besednjaka iz Maribora.


28.02.2019

Umetnost in otroci - dobra druščina

Kako oropan mnogoterih izrazov človeške ustvarjalnosti, duha, bi bil svet, če ne bi bilo umetnosti in umetnikov! Ne vem, če veste a - Jim Carrey, slavni kanadsko-ameriški igralec, ki ga večinoma poznamo po komičnih vlogah, je tudi odličen likovni ustvarjalec – slika, riše in kipari. In tako slikovito, resničnostno je povedal - da je umetnost dokaz, da radi živimo. Kako zelo radi živijo in ustvarjajo mladi, tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja, boste lahko slišali zdajle. Z Liano Buršič so se pogovarjali o tem, katera umetnost jim je najbližje, kateri umetniki so jim ljubi pa tudi - kakšni umetniki si želijo postati sami …


26.02.2019

Filmi ali risanke?

Čeprav je filmska ena najmlajših umetnosti, pa vsebuje tako raznolik spekter vsebin, ki posnemajo življenje samo, da ni prav nič nenavadno, da je gledanje filmov ena najbolj priljubljenih oblik zabave oziroma, da je filmska umetnost ena najbolj degustiranih. Potemtakem ne čudi niti obilje debat ob spremljanju prireditve podelitve oskarjev. Oskar je sicer vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. No, filmski lavreati so znani že od včeraj, ni pa znano kaj je ljubše mladim – filmi ali risanke? In kakšne najraje gledajo ter zakaj … Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja.


Stran 22 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov