Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Ob igri in brezskrbnem času, ki nam ga daje otroštvo, je to tudi čas, ko se intenzivno učimo. Zato je zelo pomembno, v kakšnem okolju se mladi nahajajo, kako in kašne vsebine spremljajo, predvsem pa se morajo srečevati z najrazličnejšimi dražljaji, ki bodo zaposlovali in razvijali njihove misli. In kaj o tem, kaj je hrana za možgane, mislijo otroci? To so Alešu Ogrinu povedali osnovnošolci z Osnovne šole Rakek.
Za drugi del slovenskih šolarjev so se danes začele zimske počitnice, glede na vremensko napoved pa ne bodo prav posebej zimske. No, s tretješolci z OŠ Hudinja smo se vseeno pogovarjali o tem, kako bi bilo, če bi bilo pri nas zelo, zelo mraz …
Pravi prijatelji so v življenju zelo pomembni in to že od majhnih nog. Že v vrtcu se stkejo pristne vezi med najmlajšimi, ki si med seboj pomagajo, si delijo stvari, potolažijo in objamejo drug drugega, še bolj pomembna pa postanejo prava prijateljstva ob vstopu v šolo. Kdo so tisti najboljši prijatelji in kaj najraje počnejo z njimi, so Tadeji Bizilj povedali Gael, Iza, Veno in Tamer iz Osnovne šole Angela Besednjaka iz Maribora.
Že pred tisto prislovično, nam pač najbolj bližnje simpatično Kosobrinovo modrostjo, da zoper vsako bolezen raste rož'ca na tem svetu, so to skozi zgodovino človeštva vedele številne civilizacije, narodi in posamezniki. Čeprav se danes zdi, da to, kar daje narava, zaradi človeškega plenjenja in izčrpavanja ter onesnaževanja nima več zdravilne ali pa vsaj krepčilne moči … je flora planeta še vedno lahko bogat in skrivnosten vir opolnomočenja naših teles in duha. Zato je Liano Buršič zanimalo katere zdravilne zeli poznajo tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja in čemu vse služijo.
Da je dobra volja najboljša, je pel že slovenski junak Kekec. Temu seveda ne gre oporekati, a pridejo tudi dnevi, ko je biti vesel malo težje izvedljivo. Takrat skušamo na različne načine pregnati slabo voljo oziroma čemernost. Kako pa najmlajši poskrbijo, da imajo lep dan, so povedali otroci z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica.
Dihanje je nekaj tako naravnega, mehanskega, avtomatiziranega, da se ga največkrat sploh ne zavedamo. Je funkcija, ki poteka sama od sebe, temeljna funkcija, ki nas ohranja pri življenju. Pravilno, učinkovito dihanje, ki naše telo kar najbolje opolnomoči, tako fizično kot čustveno in umsko, pa že ni več tako samoumevno. Sploh v tem večopravilnem, hiperaktivnem času, ko smo od presežnega sedenja tudi vse bolj sključeni in dihamo vedno bolj plitvo. Liano Buršič je zato zanimalo, če tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja, vedo, kakšno je pravilno dihanje in seveda, če ga obvladajo.
Ljubezen je bržkone edina stvar na svetu, o kateri nikoli ne bomo nehali govoriti, o njej pisati, si jo podarjati. Ja, podarjati. Ker je darilo. In univerzalna. A jo ljudje vendarle izpovedujemo v različnih jezikih. Tudi izkazujemo. In, ker danes, na Valentinovo, praznujemo vsi, ki imamo radi, se je Liana Buršič z učenci 3.A razreda – Tinkaro, Binetom, Veroniko, Kajo, Izo in Mirjam- z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja, pogovarjala o tem, na kakšne načine vse pokažejo svojim ljubljenim, da jih imajo radi.
Če so bili v zadnjih dveh tednih na športnem področju v ospredju predvsem smučarji, pa zdaj že kar nekaj mesecev ne gre brez novic o Luki Dončiču in posnetkov izjemnih akcij tega slovenskega košarkarja v NBA-ju, ki ga poznajo tudi najmlajši. Špelo Šebenik je zato zanimalo, kako si tretješolci iz OŠ Hudinja v Celju predstavljajo življenje, če si visok 2 metra?
Še nekaj ur pouka je danes pred polovico slovenskih učencev in dijakov, potem pa bodo vsaj za nekaj časa odložili šolske zvezke in knjige in pozdravili zimske počitnice. Te tudi letos potekajo v dveh delih, v naslednjem tednu bodo tako najprej v prostih dneh uživali šolarji iz območja jugovzhodne Slovenije, Koroške, Podravske, Pomurske, Savinjske in Posavske regije. Za tiste, ki se ne bodo nikamor odpravili, je poskrbljeno za počitniško varstvo, ki ga med drugimi organizirajo zveze in društva prijateljev mladine. Mladinski centri podaljšajo delovni čas do poznih popoldanskih ur, za najmlajše pa pripravijo vsakodnevne aktivnosti. Kakšne načrte imajo v naslednjih dneh sami, so Tadeji Bizilj povedali Tamer, Iza, Veno in Gael iz Osnovne šole Angela Besednjaka iz Maribora.
Le kdo ne spada v skupino ljudi, ki jim hišna opravila niti malo ne dišijo. Če že moramo odrasli postoriti, kar je narediti treba, pa najmlajši ne razmišljajo tako in se skušajo hišnim opravilom že na daleč izogniti. Pravilno je, da se otroke vključuje v različne domače aktivnosti, saj s tem že zgodaj pridobijo občutek za odgovornost in razvijajo različne sposobnosti. Še lepše pa je, če hišna opravila z njimi postorijo tudi starši. O tem, katera dela pa so jim najbolj nadležna, smo govorili z otroki z Osnovne šole Rakek.
Znano je, da naši sorojenci, bratje ali sestre, močno vplivajo na našo samopodobo. Lahko si najpametnejši v razredu, najhitrejši v teku na 60 metrov ali skoku v daljino ampak, če imaš brata ali sestro, ki je pametnejša, boljša športnica, to ni pomembno. Glavna primerjave, tekme, boj za prevlado se dogajajo doma. Zato je Liano Buršič v pogovoru s tretješolci z ljubljanske OŠ Ledina zanimalo, kaj bi imeli raje, če bi lahko izbirali – brata ali sestro, in zakaj?
Ko si še majhen otrok, ki se je ravno dodobra naučil samostojno uporabljati noge, se ti nadvse imenitno zdi to, kako nekateri vozijo skiro, pa kolo. Avto je že višja prestava. Letalo in helikopter pa nekaj popolnoma filmskega. Ladja je že bliže. A samo zato, ker je razvedrilni pripomoček pri kopanju v banji?? Avtobus in tovornjak, huh, to je vsekakor nekaj za izkušene in odrasle. Ko pa z rastjo osvojiš dvokolesnike, postanejo apetiti večji. A strahospoštovanje ostaja. Liano Buršič je zanimalo, kaj se tretješolkam s črnuške OŠ Maksa Pečarja zdi najtežje voziti in zakaj ….
Kako o kulturi na kuturni praznik razmišljajo drugošolci iz OŠ Franceta Rozmana Staneta iz Ljubljane.
Ugotovitve raziskave iz leta 2015, ki je preverjala znanje prve pomoči voznikov na evropski ravni, kažejo, da so slovenski vozniki najmanj samozavestni pri dajanju prve pomoči, saj se jih le 40 odstotkov čuti dovolj sposobne, kar je bistveno manj od evropskega povprečja, ki je 66 odstotkov. Na podlagi rezultatov raziskave so tudi ugotovili, da pogostejši tečaji in izobraževanje o prvi pomoči pripomorejo k večji samozavesti za dajanje prve pomoči, kar je v nesreči večkrat ključno. Kako pa to znanje, ki je v bistvu naša dolžnost sočloveku v stiski razumejo in obvladajo mladi? Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolkami s črnuške OŠ Maksa Pečarja.
Pridejo trenutki, ko nečesa ne moremo ali si ne upamo povedati, ko imamo cmok v grlu. Na radiu se to sicer ne zgodi velikokrat, drugače pa je med mladimi. O tem so se razgovorili mladi z OŠ Koseze iz Ljubljane.
Najštevilčnejša žival iz družine kuščarjev je na Zemlji že 50 milijonov let; nič čudnega torej, da so razvili kar nekaj impresivnih posebnosti. Ena je v njihovem nenavadnem naravnem mehanizmu. Evolucija je namreč njihova stopala oblikovala tako, da imajo na njih milijone suhih oprijemnih dlačic, ki jim omogočajo gibanje po skoraj vsaki površini. To je eden najbolj učinkovitih in okretnih mehanizmov oprijemanja podlage, ki omogoča premikanje po navpičnih in gladkih površinah v vse smeri. In še – znanstveniki so si dolgo časa razbijali glavo, kako se giblje po vodi. Ti kuščarji so namreč pretežki, da bi drsali kot žuželke, in prelahki, da bi čofotali kot baziliski. Skupina znanstvenikov je tako nedavno ugotovila, da uporablja nenavadno kombinacijo površinske napetosti in udarjanja po vodi. To je način gibanja, ki ga doslej še niso opazili. Kdo je ta superjunaški kuščar? O njem se je Liana Buršič pogovarjala s tretješolci z ljubljanske OŠ Ledina in biologinjo, vodnico v ZOO-ju, Petro Hrovatin.
Računanje je igra, pravijo in nam s tem želijo približati in priljubiti najrazličnejše matematične operacije. Nekaterim bolj uspešno, drugim manj. A brez računanja ne gre. Zato se ga je potrebno čim bolje naučiti. Načinov za to je veliko, od pridnega poslušanja v šoli, do reševanja različnih nalog, ki jih starši lahko za otroke najdete tudi na spletu. Kako pa sami menijo, da se najbolje naučimo računanja, so Alešu Ogrinu povedali osnovnošolci z Iga.
Dejstvo je, da je včasih težko hoditi v vsakršnih čevljih, čevljih slehernika, kajti življenje, čeprav je lepo, ni vedno lahko. Od tod najbrž tista prislovična modrost, da preden sodiš, obuj in nekaj časa hodi v čevljih drugega. Čevlji pa tudi sami po sebi prinašajo številne drobne vpoglede v življenje tistega, ki jih nosi. Pokaži kakšne čevlje nosiš – pa ti povem kdo si. Gre res tako? To je Liano Buršič zanimalo v debati s tretješolkami s črnuške OŠ Maksa Pečarja.
Neveljaven email naslov