Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
Samo še dan nas loči od zaključka leta 2023 in s tem je čas, da se še zadnjič ozremo na iztekajoče se leto v zadnji letošnji oddaji Dobro jutro, otroci! Tako po svetu kot v Sloveniji se je v tem letu zvrstilo veliko dogodkov, od poplav do uvrstitve naših košarkarjev na Evropsko prvenstvo. Sara Medved je obiskala tretješolce z OŠ Trebnje, ki so ji povedali, po čem si bodo oni zapomnili iztekajoče se leto, kaj jih je leto, ki se končuje novega naučilo, kaj so novega spoznali in tudi to, kakšne cilje so si zadali za prihodnje leto.
Kako bi bilo lepše praznovati zimske praznike, kot z odhodom na … počitnice! Letos bodo te trajale celih 11 dni in, kot so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Veliki Gaber, bodo prav zabavne! Novo zapadli sneg, sankanje, drsanje in postavljanje snežakov, v hiši pa vonj po svežih piškotih in svetlikanje novoletnih lučk, bodo tudi letos razveseljevale tako otroke kot tudi malo starejše. Med božično–novoletnimi počitnicami pa skozi dimnike pridejo tudi prav posebni obiski …
Skupaj s prazničnim časom marsikatere družine v roke vzamejo barvice, voščenke, flomastre in barvni papir ter s škaricami izrežejo in oblikujejo majhne knjižice. Na sprednjo stran najmlajši narišejo smrečico, okraske in jih posujejo z bleščicami, vanje pa zapišejo lepe misli, ki jih želijo predati najbližjim. Seveda, uganili ste, s tretješolci z OŠ Veliki Gaber, se je Sara Medved pogovarjala o izdelovanju in pisanju novoletnih voščilnic. Kako najmlajši najraje izdelajo voščilnice, s čim vse jih okrasijo in ali voščilnice raje naredijo sami ali jih kupijo? Odgovore izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!
Generalna skupščina Združenih narodov je 9. december razglasila za mednarodni dan boja proti korupciji. Na ta dan leta 2003 je bila namreč v Mehiki sprejeta Konvencija združenih narodov proti korupciji. In če odrasli razumemo korupcijo kot kršitev dolžnega ravnanja in zlorabo položaja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega, naj je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, ali to besedo poznajo tudi najmlajši. Na I. OŠ Celje smo ugotovili, da tretješolci sicer ne vedo, kaj je korupcija, prav dobro pa razumejo goljufanje.
3. decembra praznujemo Ta veseli dan kulture, ko številne kulturne ustanove pripravljajo zanimiv in brezplačen program. Prvič smo obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna obeležili leta 2000, nas pa zanima kako dobro pa najmlajši iz Celja poznajo Franceta Prešerna?
Ker je bila 20. novembra obletnica sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, 10. decembra pa praznujemo tudi svetovni dan človekovih pravic, smo se s tretješolci s I. osnovne šole Celje zaklepetali o tem, kako oni razumejo svoje pravice, katera jim je najpomembnejša in koliko poznajo tudi svoje dolžnosti.
Slovenijo je zajela navijaška evforija, ki jo ponavadi spodbudijo tudi uspehi naših športnikov. Tudi otroci s I. OŠ Celje radi in veliko navijajo. Nad katerim športom se navdušujejo, za kateri klub navijajo in kako glasni navijači so, izvemo v Dobro jutro, otroci.
Jesenski november vsako leto s seboj prinaša prav posebno veselje s praznovanjem grozdja in vina. Na 11. novembra se namreč po stari tradiciji zelo skrivnostno mošt spremeni v vino. Temu prazniku pravimo martinovo. Kdo je bil sveti Martin, zakaj se imenuje praznovanje ravno po njem in kako pravzaprav praznujemo ta nasmejani dan? Odgovore so s Saro Medved iskali drugošolci z OŠ Ledina v Ljubljani.
Zakaj je pomembno, da ločujemo odpadke, ali je mogoče, da lahko odpadke tudi ponovno uporabimo in kakšen bi bil svet, če ljudje ne bi skrbeli za čisto in zdravo okolje, v katerem živimo? Odgovore na vsa ta vprašaja so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.
Radijska hiša RTV Slovenija je domovanje zvoka. Zvoka, ki ga ustvarjajo predani novinarji v svojih oddajah in različnih novicah. Je domovanje studijev, montirnic in mikrofonov ter je prostor, ki ne pozna tišine. Ravno na današnji dan RTV Slovenija praznuje svoj poseben dan. Ob tej priložnosti je Sara Medved z drugošolci z OŠ Ledina raziskovala, kaj vse se lahko slišimo na radijskih valovih, kako poteka dan radijskih novinarjev ter katere pripomočke uporabljajo pri svojem delu.
V začetku oktobra so podelili najprestižnejše nagrade na področju znanosti - Nobelove nagrade, in sicer za medicino, fiziko, kemijo, književnost, mir in ekonomijo. Nagrada nosi ime po švedskem kemiku, inženirju in izumitelju, ki je po svoji smrti večji del svojega premoženja namenil vzpostavitvi in podeljevanju nagrade znanstvenikom, ne glede na njihovo državljanstvo. Alfred Nobel, izumitelj smodnika, se je rodil prav na današnji dan leta 1833, v svojem življenju pa je izdal tudi 350 drugih patentov. Polono Grilc je zanimalo, ali najmlajši sploh vedo, kaj je to Nobelova nagrada. Po odgovore se je odpravila na Osnovno šolo Domžale.
Ko hodimo po pločniku, vozimo avtomobil ali pa na kolesu hitimo po sivi cesti, da ne bi zamudili pouka, smo udeleženci v prometu. Da bi vsi lahko prišli na svoj cilj varno in brez poškodb, pa moramo paziti tako nase kot na druge. Tega se zelo dobro zavedajo tudi drugošolci z OŠ Šentvid pri Stični, ki so Sari Medved povedali, kako se moramo v prometu obnašati, zakaj je pomembno, da nosimo svetla oblačila, kaj storiti, če se zgodi prometna nesreča in kdo jih pospremi čez prehod za pešce.
Tako kot vsak oktober, so tudi letos študentje v ponedeljek vstopili v novo študijsko leto. Na visokošolske zavode se je v Sloveniji vpisalo okoli 65.180 študentov in študentk, od tega je 14.270 študentk in študentov, ki so prvič vpisani v 1. letnik prve stopnje. Najbolj zaželeni študijski programi so programi na področju športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti ter veterine. Pa najmlajši vedo, kdo so to študentje? In kaj počnejo? To je tokrat zanimalo Polono Grilc, ki se je po odgovore odpravila na II. Osnovno šolo v Celju.
Na svetu poznamo približno 7.000 jezikov, prevajalci so pa tisti, ki nam pomagajo premagovati zagate ob razumevanju tujih jezikov. Prav danes obeležujemo mednarodni dan prevajalcev, brez katerih bi precej težko prebrali kakšno tujo knjigo ali si ogledali tuj film, če ne bi bila prevedena ali podnaslovljen. Koliko jezikov poznajo tretješolci, katere jezike bi se najraje učili in kako bi izgledal svet, če bi vsi govorili zgolj en jezik, je na OŠ Poljane v Ljubljani preverila Sara Medved.
Po dolgem šolskem dnevu nekateri otroci najraje sedejo pred računalnik in s prijatelji ali sami igrajo različne video igrice. Kaj kmalu se ena ali dve uri igranja prevesita v večurno zabavo, čas pa mineva kot bi mignil. Nekatere igre od nas zahtevajo tudi fizično premikanje, obstaja pa tudi marsikatera športna igra. Ob slovenskem dnevu športa pa smo najmlajše z OŠ Veliki Gaber povprašali, ali menijo, da je igranje video igric lahko tudi šport in ali tistim, ki plešejo, skačejo ali igrajo tenis s televizijo, ni potrebno obuti športnih copat in se zapoditi na igrišče s prijatelji.
Svet brez računalnika si danes kar težko zamislimo, kajti ravno ta nam pomaga pri izvrševanju takšnih in drugačnih nalog, hkrati pa je naš zvesti pomočnik pri pisanju dolgih ali kratkih besedil. A še preden se je človeštvo zastrmelo v belino elektronskega lista na zaslonu, so ljudje svoja razmišljanja in pisateljske spretnosti dokazovali ob pisanju na prav poseben stroj. Z otroki z OŠ Veliki Gaber smo odpotovali v ne tako davno preteklost in obudili spomin na pisalne stroje, ki jih še danes zalotimo pri zasluženem počitku v marsikateri hiši. Ali bi se najmlajši znašli, če bi morali domače naloge napisati na pisalni stroj? Odgovor izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!, ki jo je pripravila Sara Medved.
Novice in dogodke po svetu, ki nam jih danes najpogosteje posreduje televizija, splet ali radio, so v preteklosti polnili strani časopisov. Ali najmlajši sploh vedo, kaj je časopis, kdo ga ureja in ali so ga kdaj morda tudi sami prebrali? O tem, kaj je časopis in kdo ga danes bere, se je Sara Medved pogovarjala z drugošolci z Osnovne šole Vodmat v Ljubljani.
Začelo se je novo šolsko leto in s sabo prineslo nove načrte, cilje in pričakovanja. Po dolgem poletnem odmoru je pomembno, da se na vnovičen začetek pouka pripravimo. Kako se pripravijo na prvi šolski dan, novo dozo učenja in druženja, smo pred časom povprašali mlade sogovorniki na letovanju v Kranjski Gori.
Za vsečino osnovnošolcev in srednješolcev je šolskega leta konec. Včeraj so tisti, ki so opravili vse šolske obveznosti, prejeli spričevala in se odpravili na počitnice, ki trajajo do 1. septembra. Načrtov imajo veliko, saj se med počitnicami udeležujejo različnih letovanj, taborov, počitniških varstev, s starši pa se odpravijo tudi na morje ali na izlet v gore. S tretjšolci na Osnovni šoli Nova Gorica, podružnična šola Ledine, se je o počitnicah pogovarjala Polona Grilc.
Pred 100 leti, sicer septembra, je otok Honšu stresel eden najmočnejših potresov na Japonskem. Imel je magnitudo 7,9, umrlo pa je več kot 105 tisoč ljudi. Letos mineva tudi 25 let od hudega potresa na naših tleh, ko se je zatreslo Zgornje Posočje. Manjši potresi so sicer zaradi premikanja zemeljskih plošč pogosti, a večina na srečo ni takih, ki bi povzročali veliko škode. Na osnovni šoli Moravče že tretješolci prav dobro vedo, kaj je potres, spomnijo se tudi potresa v Turčiji in na Hrvaškem.
Neveljaven email naslov