Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
Če je bilo vzdušje v petek na prvi dan v tem šolskem letu še bolj sproščeno pa se danes začenja že malce bolj zares. Šolska tobra bo že polna knjig in zvezkov ter ostalih potrebščin, prav tako se pouk v vseh šolah že začenja po urniku. Kakšna so pričakovanja v tem prvem tednu, so Tadeji Bizilj povedali šestošolci Matija, Taja, Miha in Ana z ljubljanske Osnovne šole Poljane.
S prvim šolskem dnem se po poletnih počitnicah na valove Prvega vrača jutranja rubrika Dobro jutro, otroci. Vsako jutro med tednom ob 6.45 boste zopet lahko slišali zanimiva razmišljanja najmlajših, ki bodo na vsako vprašanje brez dlake na jeziku našli odgovor. Danes bomo skupaj pozdravili novo šolsko leto – v njem bo letos 189 šolskih dni, v osnovnošolsko izobraževanje bo vključenih skoraj 180. tisoč učencev, od katerih jih bo danes prvič šolski prag prestopilo skoraj 22. tisoč. Kako nestrpno so pričakovali današnji dan in vstop v šolo, so Tadeji Bizilj povedali današnji prvošolci Nika, Julija, Mark, Luka, Maša in Hana.
O zadnjem šoslkem dnevu so razmišljale učence OŠ NOve Fužine in OŠ Dragomelj. Tadeja Bizilj
Živalsko kraljestvo , ki ste mu lahko sledili ob četrtkih v oddaji Dobro jutro, otroci se do jeseni poslavlja. Na počitnice oziroma na dopust pa vas bomo bo pospremil najbolj znan in priljubljen morski sesalec – delfin! Ti izjemno inteligentni vodni skakalci, ki živijo v vseh morjih sveta, so zelo igrivi pa tudi zaščitniški do človeka. Za razliko od nas, pa nikoli zares ne spijo, vsaj ne na takšen način kot mi. Ko delfin spi, počiva samo ena polovica možganov, druga pa nadzoruje okolico, skrbi da žival plava in pazi na morebitne nevarnosti. Vsake 4 ure se polovici zamenjata. Ena možganska hemisfera je torej vedno budna. Tako delfin dejansko celo življenje plava oziroma je buden. In kaj so o tem budnem reševalcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v naslednjih minutah.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na zadnji dan pred uradnim začetkom poletja, smo se, ker nam je letošnja pomlad postregla z vročimi dnevi, ohladili s snegom. Seveda ne dobesedno, v rubriki Dobro jutro smo se namreč spomnili izraza, da nas nekaj briga kot lanski sneg. O tem, kaj to pomeni in kako nastane sneg, smo se pogovarjali z učenci iz OŠ Polhov Gradec in meteorologom iz Agencije RS za okolje.
O glasbi so tokrat razmišljali učenci z OŠ Dobravlje. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj
Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.
O tem zakaj imamo spomin in kako bi bilo, če ga ne bi imeli so razmišljali drugošolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.
Včasih je zelo težko vztrajati in izpeljati stvari do konca – pa naj bo to v šoli, pri športu, pospravljanju in številnih drugih dejavnostih. Takrat nam lahko starši in prijatelji stojijo ob strani in nas spodbujajo. Tudi z besedami, ki jih bomo spoznali skupaj z učenci iz Osnovne šole Ig in strokovnjakinjo iz Inštituta za slovenski jezik Franca Ramovša ZRC SAZU: "Ne vrzi puške v koruzo!"
Drugošolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani so razmišljali o tem ali so tudi živali lahko žalostne in kako jih lahko razvedrmo.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Čeprav se izraz »da je nekdo kot kit« ne smatra ravno za kompliment, pa so ti morski sesalci ene najboj fascinantnih živalskih vrst. Med njimi izstopa sinji kit, ki je s 30 metri in 160 tonami največja žival na svetu. Potuje s hitrostjo 10-12 vozlov in je bolj samotar, le redko se zadržuje v jatah. Hrani se skoraj izključno z drobnimi rakci, ki jim rečemo tudi kril, ki jih preceja iz vode z vosi. Poje lahko tudi do dve toni hrane na dan. In kaj so o kitih povedali Liani Buršič učenci 2.C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.
Potem ko v teh vročih dneh plohe ljudem prinašajo osvežitev, zemlji potrebno vodo, nekaterim pa tudi veliko nevšečnosti, so učenci iz Polhovega Gradca govorili o tem, kaj pomeni frazem z dežja pod kap. Kako sploh nastane dež, pa smo vprašali strokovnjaka z Agencije RS za okolje.
Zakaj hočejo velike države na Mars in Luno, po mnenju drugošolcev iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.
Pred letošnjimi devetošolci sta še dva tedna pouka, potem pa se bodo podali novim dogodivščinam naproti. A še preden se poslovijo in odpravijo na dolge počitnice, je pred njimi pomemben dogodek – valeta. Kaj jim valeta pomeni in kako se nanjo pripravljajo, so Tadeji Bizilj povedale devetošolke iz Osnovne šole Dobravlje.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Današnji gost iz živalskega kraljestva s svojim načinom prav sozvanja s hitrostjo bivanja, ki nam jo obeta bližnji dopustniški čas. Polž je tisti ležerni mehkužec, ki je edini osvojil kopno. Tipična polžja hišica ima obliko stožca, ki se zavija okoli ravne središčnice kot idealne osi. Vrh je najstarejši, spodnji zavoj pa najmlajši del hišice. Število zavojev se giblje od 2 do 16 in sicer tako da so mlajši zavoji vedno večji od predhodnih; večina polžev ima od 3-15 zavojev, pri nekaterih vrstah jih je več kot 50. In kaj so o polžih Liani Buršič povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v naslednjih minutah.
V rubriki Dobro jutro, otroci so mladi ugotavljali, da vam ni treba živeti v Franciji, da bi bili Francoz. Učenci iz okolice Ajdovščine in slovenistka z Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU dr. Mateja Jemec Tomazin, so namreč govorili o tem, kaj pomeni, da se narediš Francoza …
Neveljaven email naslov