Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
Letos so radijske pravljice Lahko noč, otroci praznovale 50. Rojstni dan. Ob njihovem jubileju je izšla tudi zgoščenka s sedmimi pravljicami Primoža Suhodolčana. Ena izmed njih govori o čokoladnem vulkanu. Kaj bi se zgodilo, če bi tak vulkan prav zares izbruhnil, so Lei Ogrin povedali učenci drugega razreda Osnovne šole Franceta Bevka.
Za koga rečemo, da je nočna ptica, smo vprašali učence Dvojezične osnovne šole 1 Lendava, ki so povedali tudi, kakšni so ljudje, ki ponoči ne spijo, podnevi. Od ornitologa Tomaža Miheliča iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa smo izvedeli več o pravih nočnih pticah. Ste vedeli, da se nekatere “dnevne ptice” selijo ponoči, saj je to bolj varno?
Božično-novoletni prazniki so za šolarje dobrodošli tudi zato, ker s seboj prinesejo vedno težko pričakovane počitnice. Za več kot teden dni lahko počitnikarji šolske torbe pospravijo v kot, cele dneve lenarijo, se družijo, igrajo računalniške igrice in tipkajo po socialnih omrežjih. Pa je res tako? So počitnice res namenjene le počitku in sprostitvi? In kakšne načrte imajo za tokratne počitniške dni mladi? Vse to je zanimalo Tadejo Bizilj.
Samo še 7 dni in za nami bo še eno bolj ali manj zanimivo leto. Za tiste, ki že hodijo v šolo se je začel čas božično-novoletnih počitnic. Večina šolarjev sicer podaljša jutranje spanje, Alji Verbole pa so drugošolci iz Ribnice povedali, kakšni so njihovi počitniški načrti in kako se zjutraj prebudijo!
Leto se izteka in praznični čas je vedno zaznamovan tudi z lepimi željami za prihodnost. Kako preprosto bi bilo, če bi lahko enostavno vrgli žeton v željomat – avtomat za želje in že bi se uresničile. Kako bi tak avtomat deloval, so Lei Ogrin razložili drugošolci iz Osnovne šole Franceta Bevka.
Konec koledarskega leta spremljajo razne zabave in večerje, na katerih ne manjka prigrizkov. Veliko dobre hrane se po novem letu včasih pokaže v kakšnem kilogramu več na tehtnici, že prej pa nas na to, da smo se preveč najedli, opozori bolečina v želodcu. Zakaj je tako, so Andreji Gradišar razložili profesor doktor Marko Kreft z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in učenci OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi.
V zimskem času živali težje najdejo hrano, letošnja zima pa zaenkrat še ni poskrbela za snežno odejo in hud mraz. Takrat sicer živalim pri iskanju hrane prav pridejo ostra čutila, ima pa ena gozdna žival še eno prednost, vsaj pregovorno - zvitost. Govorimo seveda o lisici. In kako je z ljudmi, ki so zviti kot lisica? Več pa učenci Dvojezične OŠ 1 Lendava, biologinja Maja Brate in Špela Šebenik.
V decembru se mnogokrat oziramo na leto, ki je že skoraj za nami – obujamo spomine na poletne počitnice, rojstne dni in druge obletnice, spomnimo pa se tudi kakšnega manj prijetnega dogodka. Otroci iz 2. B razreda OŠ Kolezija pa so se ozrli kar na celo svoje življenje ter Andreji Gradišar povedali, kateri so njihovi najmanj in najbolj ljubi spomini.
Vsaka generacija ljudi želi vsaj malo vplivati in spremeniti modo ter tako pustiti svoj pečat v zgodovini. O tem, kaj je danes za mlade moderno, koliko se podrejajo modnim smernicam in kako pomembno je mnenje vrstnikov pri izbiri oblačil, se je Tadeja Bizilj pogovarjala z mladimi z OŠ Mirana Jarca iz Ljubljane.
Primož Suhodolčan, katerega sedem pravljic je pred kratkim izšlo na zgoščenimi Lahko noč otroci, sam zase pravi, da je literarni upornik. In kot se za upornika spodobi, rad krši pravila – literarna seveda. Kakšna pravila pa morajo upoštevati otroci, so Lei Ogrin povedali učenci 3. B razreda Osnovne šole Toneta Čufarja. Premiere Suhodolčanovih pravljic pa lahko slišite vsako sredo zvečer, vse do konca leta.
V jutranjih urah, ko se še prebujamo, vas verjetno ne bo nihče grdo pogledal, če boste zazehali v javnosti. Če pa boste to storili podnevi med poukom, predavanjem, sestankom ali kakšno pomembno slovesnostjo, bo kdo pomislil in tudi rekel, da ste zelo nevljudni. A zehanje je normalen sestavni del našega življenja, pravi biologinja doktorica Gordana Glavan z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je Andreji Gradišar skupaj s četrtošolci iz Podružnične šole Kisovec pomagala poiskati odgovor na vprašanje, zakaj zehamo.
Že kmalu po zametkih prvih civilizacij je človek začutil potrebo, da eno svojih največjih naravnih danosti, govor, posname tudi v grafični podobi. Prve pisave so bile preproste, poenostavljene podobe z določenim pomenom, ki so sčasoma prerasle v sistem znakov. Prvi se je razvil v Mezopotamiji, v četrtem tisočletju pr. n. št. Kako pa bi bil videti svet, če črk ne bi bilo, je drugošolce iz Osnovne šole Prežihovega Voranca vprašala Lea Ogrin.
Skoraj vsakemu se je že pripetilo, da je imel nekaj na koncu jezika, saj veste, ko se je komajda zadržal, da ne bi povedal … Skupaj s petošolci iz Osnovne šole Koper bomo ugotavljali, kaj vse lahko pomeni, če rečemo, da imamo nekaj na koncu jezika. Za razlago smo prosili slovenistko Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pa da bi le našli pravo besedo, takrat, ko jo potrebujemo!
Raziskovalci univerze v ameriškem Michiganu so lani objavili raziskavo v kateri so ugotovili, da obstaja povezava med dobrimi sosedskimi odnosi in zdravim srcem. Če se torej čutimo sprejete in povezane z drugimi v lokalni skupnosti, zmanjšamo tveganje za srčni infarkt. Kakšni so dobri sosedi in zakaj so pomembni tudi dobri sosedski odnosi z drugimi državami, so Lei Ogrin povedali drugošolci Osnovne šole Prežihovega Voranca.
Če ste ravno pri zajtrku, dober tek! Mimogrede pa lahko rešite še uganko pesnice Anje Štefan – Polnega mama na mizo postavi, prazen se znajde snežaku na glavi. Kaj je to? V današnjih minutah za najmlajše lahko za dobro jutro rešite ali sestavite uganko. Alja Verbole in njeni sogovorniki se bodo namreč spustili po vijugasti progi ugank!
Bradi in brkom so v zgodovini pripisovali različne pomene, prav vedno pa so ju povezovali z moškimi – v starem Egiptu je bila brada simbol modrost, zato so ob slovesnih priložnostih pomembni možje uporabljali umetne; v antiki so krasile obraze bojevnikov, in če so ti izgubili bitko, so jim brado obrili. Zakaj so moški bolj poraščeni kot ženske, pa je vprašanje, ki ga je Andreja Gradišar raziskala s pomočjo profesorja doktorja Marka Krefta z Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani ter četrtošolcev iz OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi.
Preden se odpravimo iz stanovanja preverimo, če imamo ključe, denarnico, če smo se dovolj toplo oblekli, bo morda deževalo – potrebujemo dežnik? Vseeno pa imamo veliko pri sebi, tudi takrat, ko ne vzamemo s seboj nič. Lea Ogrin je vprašala učence 4. B razreda OŠ Ledina, kaj nosimo s seboj, kadar nimamo nič pri sebi.
Primož Suhodolčan, katerega sedem pravljic je pred kratkim izšlo na zgoščenimi Lahko noč otroci, sam zase pravi, da je literarni upornik. In kot se za upornika spodobi, rad krši pravila – literarna seveda. Kakšna pravila pa morajo upoštevati otroci, so Lei Ogrin povedali učenci 3. B razreda Osnovne šole Toneta Čufarja. Premiere Suhodolčanovih pravljic pa lahko slišite vsako sredo zvečer, vse do konca leta.
Otroci čarovnijo najbolj začutijo na kakšen res čaroben dan. Vas zanima kakšna je čarovnija in kateri dnevi so še posebno čarobni? Pričarajte si malo čarovnije, ki jo je s četrtošolci Waldorfske osnovne šole, odkrivala Lea Ogrin.
Jutranja megla nas že navsezgodaj lahko spravi v slabo voljo. Za boljšo voljo so v oddaji Dobro jutro, otroci poskrbeli učenci iz OŠ Miroslava Vilharja Postojna, vremenoslovec Andrej Velkavrh iz Agencijo RS za okolje in Špela Šebenik. Govorili so o tem, kako nastane megla, kakšne volje smo, če je zunaj vse zavito v meglo, in seveda tudi o tem, kdaj se kdo vleče kot megla.
Neveljaven email naslov