Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba dinozavrom. Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovite tehnike, saj je kar 80 odstotkov njihovih napadov uspešnih. Zdaj pa prisluhnite kaj so o teh spretno zakrinkanih lovcih Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom v tamkajšnih mokrih površinah. Ta red v osnovi razvrščamo v več skupin: pravi krokodili, aligatorji, kajmani in gaviali. Lahko jih razvrstimo tudi na osnovi njihovega naravnega okolja, in sicer na sladkovodne in morske krokodile.
Zelo dobro je treba pogledati, da krokodila lahko ločimo od okolice, saj se zna zelo dobro zliti z njo. To uporablja predvsem pri svojem lovu na svojo nič hudega slutečo žrtev. Prehranjuje se z živalmi kot so jelen, antilope, ribe in druge vodne živali, napade pa lahko tudi človeka, če se mu ta preveč približa.
Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, da je pod vodo lahko kak krokodil. To lahko pripišemo dejstvu, da ko krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo brez povzročanja hrupa in pomenljivega gibanja. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko misli, da se je zadostno približal tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi. 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih.
Še več o tem spretno zakrinkanem lovcu pa lahko izveste od učencev 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinje in vodnice v ljubljanskem ZOO-ju Petre Hrovatin, v oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba dinozavrom. Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovite tehnike, saj je kar 80 odstotkov njihovih napadov uspešnih. Zdaj pa prisluhnite kaj so o teh spretno zakrinkanih lovcih Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom v tamkajšnih mokrih površinah. Ta red v osnovi razvrščamo v več skupin: pravi krokodili, aligatorji, kajmani in gaviali. Lahko jih razvrstimo tudi na osnovi njihovega naravnega okolja, in sicer na sladkovodne in morske krokodile.
Zelo dobro je treba pogledati, da krokodila lahko ločimo od okolice, saj se zna zelo dobro zliti z njo. To uporablja predvsem pri svojem lovu na svojo nič hudega slutečo žrtev. Prehranjuje se z živalmi kot so jelen, antilope, ribe in druge vodne živali, napade pa lahko tudi človeka, če se mu ta preveč približa.
Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, da je pod vodo lahko kak krokodil. To lahko pripišemo dejstvu, da ko krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo brez povzročanja hrupa in pomenljivega gibanja. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko misli, da se je zadostno približal tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi. 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih.
Še več o tem spretno zakrinkanem lovcu pa lahko izveste od učencev 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinje in vodnice v ljubljanskem ZOO-ju Petre Hrovatin, v oddaji.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Harmonika je zelo priljubljen instrument pri nas. Ima velik razpon skladb, ki jih lahko igraš; od polke in valčka do tanga in klasične. Tudi Tamara Prelič z osnovne šole Bogojina igra rada različne skladbe. Dejanu Petku je povedala, katera ji je najljubša.
Ali veste kako speči najboljše piškote na svetu in katere sestavine vse potrebujemo zanje? Če ne, vam bodo recept zanje zaupali drugošolci Osnovne šole Mirana Jarca Ljubljana.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Dolge temne zimske dni si še posebej v decembru radi polepšamo z obdarovanjem, živobarvnimi lučkami in okraski na jelki. Praznovanje novega leta je za večino ljudi poseben dogodek, poln sreče, smeha in svetlobe. Andreja Gradišar se je z drugošolci osnovne šole MIrana Jarca pogovarjala, zakaj vstop v novo leto praznujemo s petardami in ognjemeti.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Danes zvečer na obisk prihaja Miklavž. Pridne in tudi poredne bosta do konca meseca s svojim darilom morda razveselila še Božiček in Dedek mraz. Za nasmeh na obrazu prijateljev pa tudi neznacev lahko poskrbimo tudi sami - z darilom, ki prihaja iz srca. Kaj svojega bi podarili tistim otrokom, ki nimajo veliko, so Andreji Gradišar povedali tretješolci Osnovne šole Franceta Bevka.
Kako si sam narediš igračo Skoraj katero koli stvar lahko spremenimo v igračo. Potrebujemo le malo domišljije in navaden predmet lahko postane igrača. Odrežemo dno stare plastenke in že imamo lahko daljnogled ali pa vzamemo plastični krožnik in že imamo frizbi. Kako bi naredili svojo igračo, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovna šole Antona Šibelja-Stjenka v Komnu. Otroci , če ste tudi vi izdelali svoje igračo, nam njeno fotografijo ali sliko lahko pošljete na facebook program za mlade ali po pošti na naslov Radio Slovenija – Program za mlade, Tavčarjevo 17, 1550 Ljubljana. Med temi slikami in fotografijami bomo izbrali najbolj izvirno in jo nagradili s knjigo Tehniške založbe Slovenije – Izdelajmo si igrače.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mladi v svojih življenjih igrajo zelo različne vloge. Doma se znajdejo v eni, v šoli spet v drugi, na obšolski dejavnosti popoldne pa v tretji. Lahko bi rekli, da nas življenje izuči v kar dobre igralce, saj različne okoliščine od nas zahtevajo različne odzive. V kakšnih vlogah vidijo sebe in kako se v njih znajdejo, so Alešu Ogrinu povedali Gregor, Luka in Domen iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov