Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba dinozavrom. Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovite tehnike, saj je kar 80 odstotkov njihovih napadov uspešnih. Zdaj pa prisluhnite kaj so o teh spretno zakrinkanih lovcih Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom v tamkajšnih mokrih površinah. Ta red v osnovi razvrščamo v več skupin: pravi krokodili, aligatorji, kajmani in gaviali. Lahko jih razvrstimo tudi na osnovi njihovega naravnega okolja, in sicer na sladkovodne in morske krokodile.
Zelo dobro je treba pogledati, da krokodila lahko ločimo od okolice, saj se zna zelo dobro zliti z njo. To uporablja predvsem pri svojem lovu na svojo nič hudega slutečo žrtev. Prehranjuje se z živalmi kot so jelen, antilope, ribe in druge vodne živali, napade pa lahko tudi človeka, če se mu ta preveč približa.
Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, da je pod vodo lahko kak krokodil. To lahko pripišemo dejstvu, da ko krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo brez povzročanja hrupa in pomenljivega gibanja. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko misli, da se je zadostno približal tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi. 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih.
Še več o tem spretno zakrinkanem lovcu pa lahko izveste od učencev 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinje in vodnice v ljubljanskem ZOO-ju Petre Hrovatin, v oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba dinozavrom. Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovite tehnike, saj je kar 80 odstotkov njihovih napadov uspešnih. Zdaj pa prisluhnite kaj so o teh spretno zakrinkanih lovcih Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba že dinozavrom v tamkajšnih mokrih površinah. Ta red v osnovi razvrščamo v več skupin: pravi krokodili, aligatorji, kajmani in gaviali. Lahko jih razvrstimo tudi na osnovi njihovega naravnega okolja, in sicer na sladkovodne in morske krokodile.
Zelo dobro je treba pogledati, da krokodila lahko ločimo od okolice, saj se zna zelo dobro zliti z njo. To uporablja predvsem pri svojem lovu na svojo nič hudega slutečo žrtev. Prehranjuje se z živalmi kot so jelen, antilope, ribe in druge vodne živali, napade pa lahko tudi človeka, če se mu ta preveč približa.
Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovito tehniko. Plen se skorajda ne zaveda, da je pod vodo lahko kak krokodil. To lahko pripišemo dejstvu, da ko krokodil zagleda svoj plen, se premika pod vodo brez povzročanja hrupa in pomenljivega gibanja. Le njegove oči so nad vodno gladino. Ko misli, da se je zadostno približal tarči, plane iz vode s široko odprtimi čeljustmi. 80 odstotkov njihovih napadov je uspešnih.
Še več o tem spretno zakrinkanem lovcu pa lahko izveste od učencev 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinje in vodnice v ljubljanskem ZOO-ju Petre Hrovatin, v oddaji.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Skoraj vsaka stvar ima dobre in slabe plati. Bivanje s starejšimi ni nobena izjema. O tem, kako bi bilo živeti s starimi starši in kako bi se njihovo življenje zaradi tega spremenilo, so z Andrejo Gradišar razmišljali tretješolci Osnovne šole dr. Vita Kraigherja.
Kaj naj naredita 2 otroka, ki se kregata, ker se hočeta igrati z isto igračo?
Ali ste vedeli, da je v Sloveniji okoli 350.000 prostovoljcev? Drugim radi pomagata tudi osmošolki Neža Klančar in Maša Prebil z osnovne šole Bežigrad v Ljubljani, ki mlajšim učencem priskočita na pomoč. Z njima se je pogovarjal Dejan Petek.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Prvošolci ne nosijo več plenic in ne uporabljajo več dude. Verjetno bi nam rekli, da so odrasli in za to preveliki. Ali ste vedeli, da se za otroka, v prvem letu porabi okoli 2800 plenic? Te plenice se potem razkrajajo med 300 in 500 let. Zakaj ne nosimo več plenic in ne uporabljamo dude, je Dejan Petek vprašal učence 1. razreda Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani.
Že cel dan kličete zobozdravnika, da bi se končno dogovorili za obisk pri njem, ki ga odlagate že pol leta. Ko na telefonsko zvezo dobite zdravstveni dom, vam povedo, da je spremenil telefonsko številko, in vam pričnejo narekovati novo. Sredi zapisovanja vam odpove pisalo, v bližini pa nimate nobenega rezervnega. Kaj pa zdaj? Rešitev za takšno situacijo poznajo učenci Osnovne šole Ivana Skvarča Zagorje, ki so Andreji Gradišar povedali s čim pisati, če vam pisalo odpove.
Prebujamo se skupaj s tretješolci z Osnovne šole Antona Ukmarja v Kopru. Več jutri v oddaji radijski ringaraja ob 8h na Prvem!
Ko ti nekdo tako zelo zmeša glavo, da ne moreš razmišljat o ničemer drugem, je najboljše, da tej osebi povemo da nam je všeč in potem vsaj veš pri čem si. Ker pa je to lahko reči, veliko teže pa storiti, je Lea Ogrin vprašala osmarčke iz Osnovne šole Kolezija, kako bi oni povedali nekomu da jim je všeč.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Radi sanjate podnevi? Z nasmehom hodite po cesti in vaše oči kar žaraijo. Mogoče ste deležni zanimivih pogledov, vendar naj vas to ne ustavi. Sanje nas lahko popeljejo okoli sveta in na razburljiva popotovanja. Prepustite se in sanjajte z nami. Kam bi šli po svoje, je Dejan Petek vprašal učence Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Noč čarovnic v noči iz 31. oktobra na 1. november praznujejo predvsem na Irskem, v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Otroci se preoblečejo v čim bolj grozljive kostume ter nato od vrat do vrat nabirajo sladkarije. Običaj, ki je prišel tudi k nam, je izrezovanje buče. Kako izrezati najbolj strašljivo bučo, vam bodo povedali četrtošolci Osnevne šole MIlana Jarca.
Eden najmlajših poslušalcev Prvega programa Radia Slovenija je v kontaktno otroško oddajo Radijski ringaraja poklical že pri 4 letih, danes pa že hodi v šolo ter se tudi na domači kmetiji veliko nauči. Poslušajte, kaj je povedal Maticu Jermanu.
Neveljaven email naslov