Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Življenje je stresno, da se ljudje razbremenimo, pa kdaj obiščemo velnes. 10. junij je svetovni dan velnesa, letos v 150 državah poteka pod sloganom En dan ti lahko spremeni življenje. Slovenija se je pobudi pridružila leta 2017, zato tudi letos poteka kar nekaj brezplačnih dogodkov in delavnic ... Pa najmlajši vedo, kaj sploh je velnes?
Vsak dan se večina ljudi spoprijema s stresom - starši največkrat na delovnem mestu, otroci v šoli. Vsak ga občuti in premaguje po svoje. Tudi najmlajši znajo o tem povedati veliko, je izvedela Polona Grilc, ki se je odpravila na osnovno šolo Toneta Čufarja v Ljubljani.
Danes je pomemben dan za dijake, saj poteka pisni del iz angleščine. Za gimnazijce je to obvezno, saj opravljajo splošno maturo. Tisti, ki obiskujejo srednjo šolo, imajo možnost izbire med matematiko in angleščino. Pa najmlajši sploh vedo, kaj je to matura? je zanimalo Polono Grilc, ki je obiskala tretji razred na osnovi šoli Dragomelj.
Novo znanje, dognanja in tehnologija poganjajo naš razvoj naprej. Ena večjih sprememb prihaja z umetno inteligenco, ki spreminja svet okoli nas. ChatGPT nam baje lahko odgovori na vsa vprašanja. Pa je to res? Kaj tretješolci iz osnovne šole Moravče vedo o umetni inteligenci in kakšno vprašanje bi ji postavili, je zanimalo Polono Grilc.
Naši letošnji evrovizijski predstavniki, člani skupine Joker Out, so se uvrstili v finalne. Navdušili so s pesmijo Carpe diem. Kaj pomeni ta izraz in kaj je sploh Evrovizija? Polona Grilc je pred mikrofon povabila tretješolce iz osnovne šole Moravče.
Teme vsakodnevnega pogovora odraslih so predvsem denar, nepremičnine, delnice in kriptovalute. Delnice so navadno majhni koščki lastništva podjetja, kjer kupci delnic pridobijo lastniški delež. V zadnjem času je to zelo priljubljena oblika naložbe, saj omogoča potencialno rast premoženja, seveda če delnice rastejo. Polona Grilc se je odpravila na Osnovno šolo Janka Kersnika Brdo in najmlajše povprašala po tem, kaj so to delnice.
Zemlja se je ponovno stresla, tokrat veliko močneje kot prejšnič. Iz hriba visoko nad mestom se je začel dvigovati sivkast prah – pepel, ki se je že grozeče spuščal nad prestrašene prebivalce. Na hišah in templjih so nastale razpoke, s streh pa so padali strešniki. Mesto je zalila vroča lava. Tako so morda izbruh vulkana dočakali v najslavnejših starih Pompejih v Italiji. Kaj pa danes? Kako strašni so v resnici vulkani, ali ljudem vsi predstavljajo nevarnost? Katere vrste poznamo, zakaj pride do izbruha in kakšne so posledice? O vulkanih so modrovali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.
22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje ki, je bil prvič organiziran že leta 1970, od takrat pa se vsakoletno obeležuje v več kot 192 državah. Vsako leto na ta dan taborniki pripravijo feštival v mestu, ki združuje vse ljubljanske tabornike. Te pripravijo več kot 50 zanimivih in poučnih delavnic, ki so namenjene obiskovalcem vseh starosti. Seveda pa na zemljo ne smemo drugače gledati samo na dan Zemlje ampak na vse dni v letu. Kaj bodo pa najmlajši počeli na dan zemlje, je zanimalo Polono Grilc, ki se je odpravila na Osnovno šolo Janka Kersnika Brdo.
Ker se aprilsko vreme rado poigra s soncem v tem in z dežjem v naslednjem trenutku, moramo paziti, da se spomladi primerno oblečemo. Kaj najraje oblečejo otroci, na katere kose oblačil ne smemo pozabiti, da nam ni prevroče ali premrzlo in zakaj je pomembno vedno s seboj nositi vetrovko? Z nami so poklepetali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.
Sonce, dež in mavrica. Mesec april se lahko z vsemi mogočimi vremenskimi pojavi poigrava z nami. Kakšno je muhasto vreme, zakaj je april tako vremensko spremenljiv mesec in kaj se zgodi, ko nas aprilsko vreme nepričakovano preseneti? Svoja opažanja in misli so z nami delili otroci z OŠ Poljane v Ljubljani.
Ste danes že koga potegnili za nos? Danes je namreč prvi april, dan smeha in humorja. Kako se najraje pošalijo otroci, zakaj je smeh sploh pomemben in ali bi se morali smejati še več? Odgovore na vsa ta vprašanja so Sari Medved pomagali poiskati tretješolci z OŠ Stična.
Na materinski dan bomo slišali učence OŠ Matije Čopa iz Kranja. Kaj na ta poseben dan sporočajo svojim mamam, ki jih imajo najraje na svetu?
Prvi sončni žarki so že pokukali skozi sivkaste oblake in napovedujejo prihod novega letnega časa ... pomladi! Kdaj se začne narava prebujati in kateri so njeni znanilci? Kako se lahko zabavamo na toplem soncu in kaj najraje počnejo spomladi najmlajši? O vsem tem se je Sara Medved pogovarjala s tretješolci z OŠ Milana Šuštaršiča.
12. marca, nastopi praznik, Gregorjevo ali dan, ko se ptički ženijo. Ta naznanja prihod pomladi, po ljudskem izročilu pa naj bi bil to dan zaljubljencev. Pa najmlajši sploh vedo, kaj pomeni ko se ptički ženijo?
V različnih medijih lahko pogosto slišimo, da se dandanes soočamo z inflacijo, dvigom cen življenjskih dobrin in energetsko krizo. A kaj pravzaprav pomeni ta zadnji zapleteni izraz? Razvozlati so nam ga pomagali tretješolci z osnovne šole Poljane iz Ljubljane. Poleg tega pa so nam tudi razložili, za kaj vse potrebujemo energijo, kako jo pridobivamo in kako bi energetsko krizo lahko preprečili.
Ko se v Sloveniji vse vrti okoli svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Planici in bo športu namenjena tudi oddaja HUDO po 9. uri na, smo se tudi s tretješolci z OŠ Poljane pogovarjali o športu. V rubriki Dobro jutro, otroci! so Sari Medved povedali, kateri so po njihovem mnenju najstarejši športi na svetu in kako so se razlikovali od tistih, ki jih poznamo danes.
Na pustno soboto bomo tudi v Dobro jutro, otroci govorili o pustu. Katere slovenske tradicionalne maske poznajo najmlajši, smo poizvedovali na OŠ Matije Čopa Kranj.
Pesnik Tone Pavček je nekoč zapisal. Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi. Seveda prave prijatelje spoznaš šele, ko si v težavah. Kaj najmlajšim pomeni prijateljstvo in kdo so njihovi prijatelji?
Medtem ko so šolarji na počitnicah in so vrata osnovnih in srednjih šol za teden dni zaprta, vrtci zimskih počitnic nimajo. Kako tisti, ki so zdaj že tri leta v šoli in uživajo v prostih dneh brez pouka, razmišljajo o delu vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic?
V preteklih dneh nas je končno obiskala prava zima in najmlajši so navdušeni. Lahko se sankajo, kepajo in izdelujejo snežake. Seveda pa z zimo pridejo tudi težave: poledica, odmetavanje snega in mraz. Kako so otroci veseli snega in kako premagajo mraz?
Neveljaven email naslov